Petek, 9. 12. 2016, 6.14
7 let, 2 meseca
Lomilec ženskih src, ki je dočakal sto let
Kirk Douglas, še zadnja živa legenda zlate dobe Hollywooda, danes praznuje stoti rojstni dan.
Ko je poznejši filmski zvezdnik 9. decembra 1916 prijokal na svet v majhnem mestu Amsterdam na severu zvezne države New York, še ni bil Kirk Douglas. Ob rojstvu je namreč dobil ime Issur Danielovitch.
Issur Danielovitch postane najprej Isadore Demsky, nato Kirk Douglas
Njegova judovska starša sta se v ZDA priselila iz takratne carske Rusije, iz okolice Mogileva, ki zdaj leži v Belorusiji. Pozneje si je družina Danielovitch spremenila priimek v Demsky.
Tako je poznejši Kirk Douglas odraščal kot Isadore Demsky oziroma krajše Izzy Demsky. Ime in priimek je poangležil oziroma primerneje rečeno poškotil v Kirka Douglasa na pobudo svojega prijatelja, prav tako igralca, Mladena Georga Sekulovicha (pozneje bolj znan kot Karl Malden, soigralec Douglasovega sina Michaela Douglasa v televizijski nanizanki Ulice San Francisca).
Kirk Douglas je bil v svojih najboljših letih magnet za ženske. Že od malih nog je bil obkrožen z ženskami, saj je imel kar šest sester in nobenega brata. Je pa – še zlasti v obdobju, ko hollywoodski zakoni propadajo kot po tekočem traku – zanimivo, da je z drugo ženo, Belgijko nemških korenin Anno Buydens (pravo ime Hannelore Marx), poročen že od leta 1954. Imata dva sinova – Petra in Erica. Na fotografiji: Kirk in Anne Douglas.
Revni Kirk in premožna lepotica
V drugi polovici tridesetih letih prejšnjega stoletja se je Kirk Douglas šolal na šoli za dramske umetnosti v New Yorku. Tu je spoznal svojo prihodnjo ženo Diano, ki mu je rodila sinova Joela in Michaela. Z Diano, ki je v New York prišla z britanskih Bermudov, se je poročil leta 1943 in ločil leta 1951.
Poleg Diane pa je bila Douglasova sošolka tudi Betty Joan Perske. Newyorško premožno judovsko dekle, ki je pozneje ob boku Humphreyja Bogarta zaslovela kot Lauren Bacall, je bilo zaljubljeno v Kirka in sta bila tudi nekajkrat na zmenkih.
Kako je dekle ogrelo Kirka
Medtem ko je bila ona iz premožne družine, je bil Kirk reven in pogosto brez prebite pare. Povedal ji je, da je enkrat prespal v zaporu, ker ni imel denarja za najem stanovanja. Ko je bilo nekega zimskega dne zelo mrzlo in je videla, da ima le tanek plašč in da zmrzuje, mu je posodila stričev topli plašč, da se je ogrel. Nosil ga je še dve leti.
Zveza se ni obnesla, toda Lauren ni pozabila na Kirka, ki se je med letoma 1941 in 1944 vojskoval v ameriški vojni mornarici. Na mladega Kirka, ki se je v New Yorku že uveljavljal kot gledališki igralec, je leta 1946 opozorila hollywoodskega producenta Hala Wallisa, ki je pripravljal film z naslovom Nenavadna ljubezen Marthe Ivers (The Strange Love of Martha Ivers). To je bil tudi prvi film, v katerem je zaigral Kirk.
Kirk si priboksa preboj med zvezde
Toda pravi preboj je Kirku Douglasu uspel šele leta 1949, ko je zaigral sebičnega boksarja Michaela Kellyja v filmu Prvak (Champion). Ta nizkoproračunski film, zaradi katerega je Kirk tvegano zavrnil solidno plačano stransko vlogo v visoko proračunskem filmu Veliki grešnik (The great sinner), je nepričakovano postal uspešnica in Douglasa izstrelil med zvezde. Prvič je bil tudi nominiran za oskarja za glavno moško vlogo.
Z nekdanjo simpatijo pred kamerami
V 50. in 60. letih je bil Kirk Douglas ena od največjih hollywoodskih zvezd. S svojo nekdanjo simpatijo Lauren ter vzhajajočo in prepevajočo zvezdo Doris Day je leta 1950 posnel film Mladenič s trobento (Young man with a horn), film, ki ga je navdihnilo življenje ameriškega jazzovskega trobentača Bixa Beiderbecka.
Trikrat ostal brez oskarja, dobi ga šele leta 1996
Leta 1952 je Kirk Douglas za vlogo manipulativnega filmskega producenta v filmu Zlobnež in lepotica (The bad and the beautiful) bil še drugič nominiran za oskarja za glavno moško vlogo. Ostal je praznih rok, tako kot s filmom iz leta 1956 Sla po življenju (Lust for Life), v katerem je zaigral slavnega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Šele leta 1996 je dobil oskarja za življenjsko delo.
Kultni protivojni film
Leta 1955 je ustanovil svojo producentsko hišo z imenom Bryna Productions (Bryna je bilo ime njegovi mami, op. p.), s katero je leta 1957 posnel protivojni film Steze slave (Paths of Glory). Ta film o prvi svetovni vojni, ki je bil v Franciji prepovedan do leta 1976, je bil tudi odskočna deska za mladega režiserja Stanleyja Kubricka. Pod taktirko mladega Kubricka je Douglas upodobil francoskega polkovnika Daxa, ki se upre nesmiselni moriji na zahodni fronti.
Upornik proti sistemu
Kirk Douglas je bil vedno uporniška duša in je rad izzival hollywoodski sistem. To je dokazal leta 1946, ko je zavrnil podpis sedemletne pogodbe s producentom Wallisom (takšne zavezujoče pogodbe so bile takrat v tovarni sanj običajne) in bil tri leta obsojen na negotovo prihodnost in na igranje stranskih vlog.
Tudi ustanovitev lastne produkcije hiše je bila drzna poteza, še najbolj drzna pa je bila odločitev, da kot scenarista za zgodovinski spektakel Spartak (Spartacus) o istoimenskem voditelju upora rimskih sužnjev najame scenarista Daltona Trumba.
Kirk Douglas proti hollywoodski črni listi
Ta je bil v obdobju makartizma označen za komunističnega simpatizerja in je pristal na tako imenovani črni listi – seznamu filmskih ustvarjalcev, ki jih niso smeli zaposliti. Z angažiranjem Trumba je Kirk Douglas, ki so mu nekateri zaradi tega napovedovali hude težave in konec kariere, končal obdobje prepovedi najemanja ljudi s hollywoodske črne liste.
Kirkova najljubša vloga
Trumbo je tudi napisal scenarij za film Osamljeni so pogumni (Lonely are the Brave) iz leta 1962, ki je Douglasov najljubši film. V njem je zaigral trmastega kavboja, ki se noče priključiti sodobni družbi in zavrača sodobno tehnologijo.
Igralski zvezdniški dvojec
Kirk Douglas je v kar sedmih filmih zaigral skupaj še z eno zvezdo 50. in 60. let – Burtom Lancastrom. Skorajda nerazdružljivi dvojec je med drugim leta 1957 zaigral v vesternu Obračun pri O.K. Corralu (Gunfight at the O.K. Corral). Lancaster je igral legendarnega šerifa Wyatta Earpa, Douglas pa še eno ikono Divjega zahoda – jetičnega revolveraša in kockarja Doca Hollidaya.
Snemal vse do leta 2008
Igralska kariera Kirka Douglasa je trajala več kot šestdeset let. Zadnji film, ki ga je posnel, je televizijski film Umori v Empire State Buildingu (Empire State Building Murders), na velikih platnih pa je bil zadnjič leta 2004, ko je zaigral v filmu Iluzija (Illusion). Skupaj je zaigral v več kot 90 filmih in televizijskih nanizankah.
Kirk Douglas leta 2011 na podelitvi oskarjev
1