Maja Cotič: Žalostno. Misice naj bi bile celo prostitutke!

Maja Cotič je po dobrem letu predizborov, izborov in tekmovanj postala mis Slovenije. In potem je prišel čas dveh mesecev, v katerem je skupaj z organizatorji postorila vse, kar je bilo potrebno, da je na Baliju, kamor je odletela začetek meseca, lahko zastopala našo državo na finalu svetovnega tekmovanja za mis sveta 2013.

Maja, kakšni so občutki po koncu vaše tritedenske dogodivščine? Najprej, to je bila pa res, ampak res, dogodivščina in pol. Ko sem odhajala, se mi še sanjalo ni, kaj vse me čaka. Pripravljena sem bila na tekmovanje, osredotočena na vse, kar se je v zvezi z njim dogajalo, daleč od tega pa, da je bila katerakoli od nas pripravljena na vse, kar se je dogajalo ob tekmovanju. Ti ekstremisti, ki so protestirali proti tekmovanju iz verskih razlogov, so nam jo dobro zagodli. Mislim, da se je v 28 dnevih zgodilo več, kot lahko opišem, in več, kot si lahko mislite. A vprašali ste me po občutkih. Občutki so pozitivni. Slišalo se bo klišejsko, a mislim, da tega ne bom nikoli pozabila. Bilo je resnično lepo. In naporno. Lepo naporno (smeh).

Ste zadovoljni z zmagovalko? Seveda. Dekle mi je uspelo spoznati in moram reči, da si je v mojih očeh zaslužila zmago. Ne govorim tega kar tako. Sem močna ženska, znam povedati, kar mislim, a Megan Young je simpatična, prijazna, odprta, nasmejana. Je res zlato bitje. Pravo nasprotje dozdajšnje mis sveta. Zaslužila si je zmago in vesela sem zanjo. Kaj pa vaša uvrstitev? Ne vem. Nismo dobile uradnih rezultatov, ne vem, kje sem pristala. Se tudi ne obremenjujem s tem. Na žalost nisem zmagala, a menim, vsaj po videnem, da je Slovenija premajhna za to, da bi lahko zmagala. Vem le to, da je bilo na tekmovanju ogromno lepih deklet, ogromno ošabnih deklet, ogromno prijaznih deklet in da sem od tekmovanja odnesla veliko lepega in da sem vesela za to izkušnjo. Navezala sem veliko stikov, ki mi bodo prišli prav v življenju, in to je dobro.

Je res, da ste bile pod strogim nadzorom vojske in policije? Ja, res je. Imele smo določena mesta, kjer sedimo, in bog ne daj, da bi se premaknile. Vse je bilo varovano, kljub temu da smo ostale na Baliju in da sem Džakarto videla šele danes, malo prej, ko smo prispele z letalom z Balija, smo bile le trikrat v mestu, peljali so nas s spremstvom vojske in policije, nakupile smo najnujnejše in odšle nazaj v hotel. Zadnjega mislim, da poznam vsak milimeter, saj so nas zaradi previdnosti skoraj dobesedno zaprli v sobe in smo notri preživele večine dneva, šle na vaje in nazaj v sobe. Sicer pa ni bilo nobenih težav, vsaj me jih nismo videle ali opazile. Nekaterim dekletom so sicer organizatorji svetovali, naj gredo domov, a mislim, da so zganjali paniko. Protesti so bili, slišala sem, da so nas označevali celo kot prostitutke. Žalostno. Ne rečem, saj me je bilo strah, a sem preživela, videla, da ni tako hudo, in uživala, kolikor sem pač lahko in kolikor mi je dopuščal čas. Kaj boste najprej naredili, ko boste prišli domov? Joooj, tega bo pa veliko. Najprej potrebujem čas za svojo družino, nono, bratca, vse, vse jih pogrešam. Sicer smo se slišali, ko me ni bilo v Sloveniji, a vseeno me le tri tedne ni bilo doma in sem bila na drugem koncu sveta. Pa kakšno domače kosilo si želim, malo domače hrane, spanja, počitka, dobre družbe prijateljev in družine.

Kaj pa boste počeli med letom? Zdaj ko govoriva, je tukaj pri nas ura tri popoldan. Do leta domov imam še devet ur, ki jih bom preživela v začasnem hotelu tu v Džakarti, potem pa na letališču. Mislim, da bom med letom domov malce zbrala vtise, pogledala kakšen film, potem pa spala. Mi manjka malo spanca, seveda pa bom pričakovala snidenje z mojimi in potem pot v domači Miren. Fotoutrinke Majinega bivanja na Baliju si lahko ogledate v fotogaleriji.