Sobota, 6. 1. 2024, 11.42
10 mesecev, 4 tedne
Prihaja nova generacija evropskih kraljic #foto
Po smrti britanske kraljice Elizabete II. in skorajšnjem sestopu danske kraljice Margarete II. s prestola bodo v Evropi le kralji. A slej ko prej se bo to spremenilo, saj imajo v kar štirih evropskih kraljevinah prestolonaslednico.
Po več kot 70 letih vladavine kraljice Elizabete II. bo na čelu Združenega kraljestva vsaj tri generacije moški, po vladavini Karla III. sta namreč na vrsti princ William in princ George. Tudi na Danskem, kjer je kraljica Margareta II. v nagovoru ob novem letu napovedala, da bo 14. januarja po 52 letih sestopila s položaja, bodo dobili kralja Frederika, ki ga bo nasledil sin Christian.
V nasprotju z Otokom in Dansko bodo na prestol v kar štirih evropskih monarhijah naslednje sedle ženske. Prestolonaslednico imajo v Belgiji, Španiji, na Nizozemskem in Švedskem, tri med njimi so rojene v novem tisočletju.
Kdo so torej predstavnice nove generacije evropskih kraljic? Pred kratkim jih je predstavil britanski Vogue.
Nizozemska princesa Catharina-Amalia
V primerjavi z drugimi evropskimi monarhijami so se na Nizozemskem v zadnjih generacijah zvrstile kar tri kraljice, ki so zaporedoma vladale med leti 1890 in 2013, ko je na prestol sedel kralj Willem-Alexander, ki ima s kraljico Maximo tri hčerke. Med njimi je najstarejša Catharina-Amalia, ki je decembra dopolnila 20 let.
V primerjavi s svojimi starši, ki sta v preteklosti s svojimi potezami, denimo počitnicami v Grčiji na vrhuncu pandemije, požela zgražanje javnosti, zna Catharina-Amalia vleči pametnejše poteze. Denimo tisto, ko se je ob 18. rojstnem dnevu odrekla kraljevi žepnini, ki ji je pripadla ob polnoletnosti. Takrat je to pojasnila z besedami, da je le študentka in za zdaj še ne opravlja nobenih kraljevih dolžnosti, pa tudi, da se ji ob vse višjih stroških življenja ne zdi prav, da bi prejemala denar iz državne blagajne.
Večkrat je poudarila, da si želi normalnih študentskih let, zato je nekaj časa tudi živela s sostanovalci, a se je morala pozneje temu odpovedati, ko ji je kriminalna združba grozila z ugrabitvijo. Kot prava pripadnica generacije Z je večkrat odkrito spregovorila o duševnem zdravju in brez zadržkov povedala, da včasih obiskuje psihoterapevta, medtem o svojem zasebnem oziroma partnerskem življenju ne govori. V preteklosti so se pojavile govorice, da bi Nizozemska z njo lahko dobila prvo istospolno usmerjeno monarhinjo, potem ko je leta 2021 takratni premier Mark Rutte v parlamentu izjavil, da se lahko nizozemski monarhi poročijo z osebo kateregakoli spola, ne da bi zato izgubili pravico do prestola.
Belgijska princesa Elisabeth
Princesa Elisabeth bo, ko bo sedla na prestol, pisala belgijsko zgodovino, saj bo prva ženska na čelu te monarhije. Da se bo to zgodilo, so s spremembo pravil nasledstva omogočili le kakšno desetletje pred njenim rojstvom leta 2001. Pred tem so imeli v Belgiji le kralje, in če pravil ne bi spremenili, bi prestol nasledil njen brat Gabriel.
Kot mnogi otroci iz evropskih kraljevih družin je Elisabeth obiskovala UWC Atlantic, internat v Walesu, ki ga zaradi starodavne zgradbe, v kateri domuje, in neobičajne ponudbe predmetov (denimo trajnostne študije, voditeljstvo in taj či), imenujejo tudi hipijski Hogwarts. Zdaj študira v Oxfordu, kjer je tudi članica veslaške ekipe.
Elisabeth je vešča javnih nastopov in že od mladih let velja za odlično govornico, svoj prvi govor je imela pri le devetih, ko je odprla pediatrično bolnišnico, poimenovano po njej. Vse bolj velja tudi za modno ikono, mlade Belgijke v trgovinah pogosto razgrabijo kose, v katerih se je pojavila prestolonaslednica.
Španska princesa Leonor
Od 31. oktobra, ko je princesa Leonor dopolnila 18 let, je Španijo in tudi druge konce sveta zagrabila Leonoromanija. Mediji in družbena omrežja secirajo modne kombinacije, ki jih obleče španska prestolonaslednica, in vse njene potencialne spremljevalce. Vso to je v popolnem nasprotju z njenim strogo varovanim odraščanjem, ko se je le redko pojavila v javnosti.
Osnovno šolo je obiskovala v Barceloni in nato odšla v isti valižanski internat kot belgijska princesa Elisabeth. Šolanje tam je končala lani, zdaj je vpisana na vojaško akademijo, kjer bo morala dokončati triletno urjenje. Kot španska kraljica bo namreč postala tudi poveljnica španskih oboroženih sil, zaradi česar se od nje pričakuje vojaška usposobljenost.
Kot njen oče, kralj Felipe, se bo Leonor skušala kar se da distancirati od finančnih škandalov svojega dedka, nekdanjega kralja Juana Carlosa, v katere sta bila vpletena tudi njen stric in teta ter ki so se več let vlekli kot telenovela v resničnem življenju. Skoraj zagotovo bo bolj poudarjala svojo mater, kraljico Letizio, in babico, priljubljeno kraljico Sofio, po katerima je očitno podedovala izpiljen modni slog.
Švedska princesa Victoria (in princesa Estelle)
Kot belgijska prestolonaslednica je tudi švedska princesa Victoria postala prestolonaslednica šele ob spremembi pravil nasledstva, kar se je zgodilo leta 1979, dve leti po njenem rojstvu. Do takrat je veljalo, da nasledstvo prestola pripada prvorojenemu sinu, in prestolonaslednik je bil njen mlajši brat Carl Philip.
Medtem ko se njen oče, kralj Carl XVI. Gustaf, izogiba pozornosti in očem javnosti, je Victoria veliko bolj odkrita o svoji zasebnosti. V preteklosti je tako spregovorila o svojih težavah z anoreksijo, s katero se je spopadala v 90. letih. "Jaz, Victoria, nisem obstajala. Zdelo se mi je, da vse v mojem življenju in moji okolici nadzirajo drugi. Edino, kar sem lahko nadzirala jaz, je bila hrana, ki sem jo dala vase," je o tem obdobju povedala leta 2002.
Pod drobnogledom javnosti je bilo tudi njeno ljubezensko življenje. Ko se je zapletla z zdajšnjim možem, osebnim trenerjem Danielom Westeringom, so se v švedskih medijih pojavili komentarji, češ da takšna zveza ni primerna, na kar je Victoria javno odgovorila z besedami, da v zvezi ni pomembno, kdo je kakšnega porekla, temveč, ali se osrečujeta. Z Westeringom imata dva otroka, princeso Estelle, ki bo na prestolu nasledila svojo mater, in princa Oscarja.
Oglejte si še: