Četrtek,
17. 1. 2013,
15.23

Osveženo pred

9 mesecev, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Slovenka leta Urška Žolnir Jugovar

Četrtek, 17. 1. 2013, 15.23

9 mesecev, 1 teden

Urška Žolnir: Hvala triu, ki me spodbuja že vse življenje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
V ljubljanski Operi so razglasili Slovenko leta. Tisto, ki je disciplinirana, vztrajna, delavna, ob tem pa še skromna in prijazna. 25. Slovenka leta je postala judoistka Urška Žolnir!

In kdo je Urška, o kateri je bilo letos (upravičeno) prelitega toliko črnila in ki so ji bralke in bralci revije Jana (z naskokom) dodelili največ glasov?

Urška Žolnir je vrhunska judoistka, ki je zaslužna za to, da smo na lanskih poletnih olimpijskih igrah v Londonu lahko (ponosno pa tudi s solzami v očeh) prisluhnili Zdravljici. Enaintridesetletnica je svoje življenje posvetila in podredila športu, s svojim uspehom pa si je prislužila celo svojo poštno znamko. Disciplinirana, vztrajna, delavna, ob tem pa še skromna in prijazna, navdih tako za aktivne športnike kot tiste, ki šport raje spremljajo s kavča, so o njej zapisali organizatorji. Njen talent in trdo delo ji je poplačalo osem medalj na tekmovanjih najvišjega ranga in več deset medalj z različnih pokalov, Bloudkovo nagrado in mnoga druga priznanja. Leto 2012 je bilo res Urškino leto. Poleg olimpijske zmagovalke je postala tudi judoistka leta, športnica leta, s svoj osebnostjo pa je prepričala tudi vas. Decembra lani ste jo na Planet Siol.net imenovali za najuspešnejšo Slovenko 2012.

"Naučimo jih zmagovati v športu in v življenju" Žolnirjeva, ki si je štela v čast že nominacijo, saj se je njeno ime pojavilo v družbi žensk, ki so v letu 2012, kot se je izrazila, naredile "top", ob prejemu kipca, ta je že tradicionalno delo umetnice Ljubice Kočica, ni skrivala zadovoljstva in ponosa. Zahvalila se je vsem, ki so zanjo prispevali svoj glas, posebno zahvalo pa namenila mami Majdi in očetu Ljubu ter trenerju Marjanu Fabjanu. "To je trio, ki me spodbuja že od mladih nog, ki je v meni videl potencial in me gnal naprej." Poudarila je, da judo ni le vrhunski šport, temveč ima tudi vzgojno funkcijo. "V našem klubu stremimo k temu, da otroke potegnemo z ulic, proč od računalnikov, jih naučimo padanja in jih naučimo, da postanejo dobri ljudje. Naučimo jih zmagovati v športu in v življenju," je sklenila 31-letna Žolnirjeva, ki bi naziv Slovenka leta sicer podelila kar svoji mami Majdi.

"Živimo v času, ko so v ospredju tisti, ki za svojo fotosintezo potrebujejo reflektorje" Voditeljica večera Eva Longyka Marušič, ta je spretno krmarila med predstavitvijo nominirank, pevskim vložkom dveh izjemnih vokalov, že uveljavljene Severe Gjurin in malo manj znane, a nadvse perspektivne Petruše Golja, baletno točko iz baletne uspešnice Radio and Juliet iz mariborske baletne hiše in humorističnim vskokom Borisa Ostana, ki je v vlogi filozofa Slavoja Žižka seciral sodobno slovensko žensko, je opozorila na eno od težav današnjega časa. "Živimo v času, ko se v medijsko ospredje rinejo tisti, ki za svojo fotosintezo ne potrebujejo sonca, ampak reflektorje, v času, ko je stroka nezanimiva, znanstvena ustvarjalnost nepotrebna, umetnost pa odveč, v času, v katerem prosperirajo vedeževalke in prodajalci megle, ponarejeni magisteriji in doktorati, …/…/. Zato je še toliko bolj pomembno, da prepoznamo in nadgradimo tiste Slovenke, ki s svojimi, največkrat skritimi, a strokovnimi, požrtvovalnimi in ustvarjalnimi dosežki vračajo vero v svetle luči, ki dolge noči spreminjajo v jutra."

Pianistka, modna oblikovalka, vrtičkarska prosvetljevalka, borka proti razčlovečenemu neoliberalnemu kapitalizmu, ... Poleg Urške Žolnir so bile v končnem izboru, letos že 25. po vrsti, za Slovenko leta 2012 nominirane še: specialistka klinične psihologije in glas oseb s posebnimi potrebami Valerija Bužan, predavateljica na Filozofski fakulteti v Ljubljani in zunanja izvedenka Evropske komisije za izobraževanje starejših v Bruslju Dušana Findeisen, sociologinja in kulturologinja ter vodja programskega sklopa Urbane brazde v okviru Evropske prestolnice kulture v Mariboru in odločna borka proti razčlovečenemu neoliberalnemu kapitalizmu Marta Gregorčič, profesorica specialne pedagogike, ki na Centru za duševno zdravje Zdravstvenega doma v Ljubljani dela z otroki z motnjami v duševnem razvoju, ki imajo težave doma in v šoli, konflikte s starši, učitelji in vrstniki Branka Jurišić, študentka pedagogike in slovenskega jezika ter sekretarka na oddelku za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru, kjer je odgovorna za njihov največji prostovoljni projekt – študentske delovne brigade Špela Lipošek, predsednica Združenja L&L (limfom&levkemija) Kristina Modic, agronomka, svetovalka za zelenjadarstvo na kmetijski svetovalni službi v KGZ Maribor in vrtičkarska prosvetljevalka Miša Pušenjak, najboljša slovenska pianistka, redna profesorica na Akademiji za glasbo in ena najslavnejših pianistk na svetu Dubravka Tomšič Srebotnjak in ena od zvezd svetovnega oblikovanja Nika Zupanc.