V novi Guinnessovi knjigi rekordov kar osem dosežkov slovenskega kolesarja #video

Založba Učila je predstavila novo, osveženo slovensko izdajo Guinnessove knjige rekordov, v kateri je predstavljenih tudi 27 slovenskih dosežkov, med njimi 14 povsem svežih.

Toliko novih slovenskih rekordov, kot jih je v izdaji za leto 2022, še ni bilo, so poudarili v Učilih: "Za veliko število je zaslužen predvsem posameznik, ki je lastnik 11 različnih rekordov, v knjigi pa jih je objavljenih osem."

Ta posameznik je Stanislav Verstovšek, slovenski veteranski kolesar na dolge razdalje, ki je prispeval rekorde v cestnem kolesarjenju:

• najhitrejših 100 km (2 uri, 21 min, 42 s),
• najhitrejših 200 km (4 ure, 44 min, 9 s),
• najhitrejših 300 km (7 ur, 10 min, 50 s),
• najhitrejših 500 km (12 ur, 18 min, 42 s),
• najhitrejših 100 milj (3 ure, 48 min, 6 s),
• najhitrejših 200 milj (7 ur, 43 min, 50 s),
• najhitrejših 300 milj (11 ur, 51 min, 17 s),
• najdaljše 24-urno cestno kolesarjenje (914,02 km).

Stanislav Verstovšek se je v novo slovensko izdajo Guinnessove knjige rekordov vpisal s kar osmimi dosežki. Foto: založba Učila

Rekorde je Verstovšek postavil na 20-kilometrski trasi v Dobrovniku v Prekmurju 2. in 3. oktobra 2020.

Še en nov slovenski rekord, povezan s kolesarstvom, je 25. julija 2020 postavil Marko Baloh, ki je odpeljal najhitrejših tisoč kilometrov v cestnem kolesarjenju, za to razdaljo je porabil en dan, štiri ure, 50 minut in 14 sekund. Z dvema rekordoma se je v knjigo dosežkov vpisala tudi Alenka Artnik, 11. junija 2019 ji je uspel najgloblji prosti potop s stalno obtežitvijo z dvojno plavutjo med ženskami (92 metrov), 7. novembra 2020 pa še najgloblji prosti potop s stalno obtežitvijo s plavutmi med ženskami. Ta rekord je znašal 114 metrov, ob tisku knjige pa ga je že dvakrat presegla in zdaj znaša 122 metrov.

Za novo izdajo Guinnessove knjige je bilo sicer prijavljenih 41.959 rekordov. "To je nekoliko manj kot običajno, po drugi strani pa je bilo tudi to leto vse prej kot običajno," so poudarili v Učilih.