Štiri ure na teden za bolj strpno družbo

Prej ko otroku omogočimo zgodnji stik s tujim jezikom, več možnosti je, da bo otrok jezik ponotranjil in ga sprejel kot svoj drugi materni jezik. Z učenjem tujega jezika v zgodnjem otroštvu nismo nikoli prezgodnji. Otrok bo jezik sprejel naravno, če bo učitelj strokovno podkovan tudi na pedagoško-didaktičnem področju.

Kot je poudarila naša sogovornica doc. dr. Brigita Kacjan, profesorica na mariborski Filozofski fakulteti in predsednica Slovenskega društva učiteljev nemškega jezika, je takšno poučevanje nekaj posebnega. Otrok, ki se bo zgodaj srečal s tujim jezikom, bo tudi bolj odprt za multikulturno okolje. Ko širimo obzorja, premagujemo tudi različne predsodke.

Učenje tujega jezika se z dobro usposobljenim učiteljem lahko začne že v vrtcu.

Kdaj je najbolj optimalna starost, da otroka začnemo učiti tujega jezika?

Čim prej. Mlajši kot je otrok, bolj sproščeno in samoumevno bo sprejel novi jezik kot nekaj običajnega in ne kot nek poseben privilegij ali nadlogo. Če ni mogoče, da bi se starša z otrokom od rojstva pogovarjala v dveh jezikih, ker pogosto govorita isti jezik, potem je smiselno, da se že v vrtcu začne učiti tuji jezik.

Vendar je to poučevanje nekaj posebnega. Za učitelja tujega jezika na tej stopnji ni dovolj, da zna govoriti. Mora imeti odlična jezikovna in pedagoško-didaktična znanja za delo z otroki v tem starostnem obdobju.

Koliko ur tedensko mora otrok vaditi oziroma imeti stik s tujim jezikom?

Čim več otrok komunicira v tujem jeziku, tem bolje je za njegov tujejezikovni razvoj. V institucionalnem učenju (npr. v šoli ali na tečaju) je minimum, ki zagotavlja določen napredek, dve šolski uri na teden (ločeno izvedeni), bistveno bolj učinkovite bi bile štiri ure na teden. Pri mlajših otrocih lahko tudi vsak dan po od 20 do 30 minut, kar velja tudi za otroke v vrtcu.

S kakšnim pristopom se je najbolje lotiti učenja tujega jezika v zgodnjem otroštvu?

Najboljši način je naravno, celostno učenje, ki ga v stroki imenujemo integrirano učenje s prvinami t. i. CLIL-a (učenje nejezikovnih vsebin v tujem jeziku). To pomeni, da pride učitelj tujega jezika po natančnem dogovoru z razrednim učiteljem k pouku npr. matematike in obravnava določeno, premišljeno izbrano temo s področja matematike – na primer like ali kombinatoriko – v tujem jeziku, pri tem pa uporablja pripomočke in didaktične postopke, ki jih razredni učitelj za obravnavo te teme uporablja. Učitelj tujega jezika pouk torej obogati s tujim jezikom in drugačnimi pristopi.

Če vaš otrok rad gleda risanke v tujem jeziku, je precej verjetno, da bo otrok odprt do tujih jezikov.

Se je mogoče učenja lotiti tudi doma, tako da starši sami učijo otroka?

Če je mišljeno tako, da starši prevzamejo vlogo učitelja in razlagajo snov, zagotovo ne, saj otroci natančno ločijo med starši in učitelji. Poleg tega pa sploh ni nujno, da so starši usposobljeni za učenje tujega jezika pri otrocih.

Je pa mogoče živeti z dvema jezikoma, kar pomeni, da vsak starš v vsakodnevnem življenju uporablja svoj materni jezik za komunikacijo z otrokom. Poudarjam, uporablja za komunikacijo, se z njim igra, mu bere, ga pohvali, okara, gre na izlet v jeziku, ki ni nujno materni jezik otroka. Na tak način se bo otrok brez večjih težav naučil dva jezika.

Naj spomnim samo na dvojezična območja v severovzhodni Sloveniji, kjer veliko otrok govori slovensko in madžarsko, pri čemer tako en kot drugi jezik nikakor nista preprosta za učenje.

Koliko jezikov naenkrat se lahko otrok v zgodnjem otroštvu uči?

Odvisno od oblike tega "učenja". Če govorimo o tradicionalnem pouku, potem je poleg maternega jezika en tuji jezik dovolj, če pa je to učenje prilagojeno njihovim kognitivnim zmožnostim in izvedeno integrirano in po načelu en človek – en jezik, potem se jih lahko uči tudi več.

Po čem vidimo, da bo nek otrok nadarjen za jezike, pri nekom bo šlo to težje?

Na to vprašanje je težko konkretno odgovoriti, zato navajam primer. Če otrok z veseljem gleda risanke v tujem jeziku in se iz otrokovih reakcij vidi, da razume, za kaj gre v risanki, potem je precej verjetno, da bo otrok odprt do tujih jezikov, ker v njih vidi izziv, nove vsebine, ne pa grožnje zase. V kolikor pa pri tem tudi ponavlja, kar sliši, oziroma jezikovne fragmente pravilno uporablja, potem lahko sklepamo, da mu jeziki ne bodo delali preveč težav. Če pa se otrok vidno upira risankam v tujem jeziku in se boji ljudi, ki govorijo v tujem jeziku, potem bo malce več dela, da bomo pri tem otroku spodbudili zanimanje za tuji jezik.

Vprašanje, ali bo nekomu tuji jezik "šel težje", pa je relativno in v veliki meri odvisno od pristopa učitelja in zahtev pri učenju.

Nekdo, ki že govori vsaj dva jezika, se bo lažje naučil še tretjega ali četrtega. Znanje jezikov zbližuje in premaguje predsodke.

Kaj pa lahko storimo, da bo tudi jezikovno nenadarjen otrok lahko obvladal vsaj en tuji jezik?

Z ustrezno mero potrpežljivosti in visoko stopnjo individualizirane pomoči se lahko vsak otrok nauči osnovne komunikacijske spretnosti v tujem jeziku. Brez individualizacije vsekakor ne gre. Pri takih otrocih je treba začeti čim prej. Bolj ko zavlačujemo, težje bo zanj.

V kakšni prednosti so govorci več tujih jezikov pred tistimi, ki govorijo le en jezik?

Prednosti je veliko, naj jih navedem le nekaj. Nekdo, ki že govori vsaj dva jezika, se bo lažje naučil še tretjega ali četrtega, saj že ima izkušnje z učenjem drugih jezikov, ki so za tako učenje potrebne. Pridobil je tudi določene kompetence, ki so prenosljive na učenje drugih tujih jezikov.

Naslednja prednost je, da otrok, pa tudi odrasli, hkrati z jezikom spoznava tudi (med-)kulturno okolje in značilnosti govorcev tega jezika in s tem širi svoja obzorja, postopoma odpravlja predsodke pred neznanim oziroma tujim in lahko pomaga tudi drugim pri premagovanju raznih predsodkov, ki pogosto temeljijo na nepoznavanju nekega jezika in kulture.

Naj omenim le še nekaj čisto konkretnega – kadar potuješ po svetu, se bistveno lažje sporazumevaš in spoznavaš druge ljudi, če govoriš več jezikov. Velja se pa spomniti tudi reka: "Kolikor jezikov poznaš, toliko veljaš."

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.