Izjemne ženske
Sreda, 13. 3. 2024, 17.51
8 mesecev, 2 tedna
Pretresljive zgodbe naših bralk: "Zdelo se mi je, da je to konec"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,47
V letošnjo pomlad vstopamo z mislijo, da ima vsak konec nov začetek. To potrjujejo tudi zgodbe naših bralk, ki so nam razkrile najtemnejše trenutke svojih življenj, iz katerih se je razvilo nekaj novega, lepšega in svetlejšega.
Vsaka ženska ima svojo edinstveno pot, polno vzponov in padcev, ljubezni in izgub, uspehov in izzivov. Vendar pa ima vsak konec tudi nov začetek. Ko se eno poglavje konča, se odpre novo, polno priložnosti za rast, učenje in odkrivanje lastne moči. S to mislijo smo odprli nagradni natečaj Izjemne ženske, v okviru katerega smo prejeli vrsto pretresljivih zgodb naših bralk.
Ločitev me je naučila, da je moja sreča odvisna od mene same in ne od odnosa z drugimi. Svojo energijo sem usmerila v stvari, ki so me resnično veselile, in postopoma sem začela graditi bolj izpolnjujoče življenje. Novo samsko življenje je prineslo svobodo, ki sem jo dolgo potrebovala, in priložnost za osebno rast. Tako sem spoznala, da ločitev, čeprav boleča, lahko pomeni tudi osvoboditev in možnost za odkrivanje svoje prave identitete. Moje novo življenje ni le boljše, temveč tudi bolj avtentično, saj sem končno začela živeti v skladu s svojimi lastnimi vrednotami in cilji.
Vesna
Ko sem zbolela za rakom, se mi je zdelo, da je to konec zame. Pa ni bilo tako. Za mano je ena velika življenjska preizkušnja, ki je hkrati začetek nečesa novega. Predvsem nove mene, boljše verzije mene. Zdaj znam sebe postaviti na prvo mesto, si vzeti čas zase, bolj ceniti marsikatero stvar v življenju. Odprlo se mi je novo poglavje v življenju in zdaj izkoristim vsak trenutek, ki mi je dan.
Nato82
Pred petimi leti mi je umrla edina prava sestra. Diagnoza – čustveno nasilje v družini, kap in rak. Ni še bila stara, šele začela se je veseliti vnukov. Jutri pokopljemo polsestro, ki si je vzela življenje. Pravijo, da zaradi nasilja v družini. Pa naj še kdo reče, da je zaživela ženska enakopravnost. Marsikatera enostavno ne zmore. Zgrozi me vse to, a jaz vztrajam in bom vztrajala do zadnjega diha. Proti nasilju. Za nov začetek.
Pepelka
Ena izmed najtežjih lekcij v mojem življenju se je začela s koncem dolgoletne zveze. Po številnih letih skupnih spominov in občutkov sem se znašla na koncu razmerja, ki je trajalo dvanajst let. Skupaj sva ustvarila tudi prvi skupni dom. Bolečina in izguba sta me sprva ohromili, a sem se odločila, da bom iz tega konca napisala svoje novo začetno poglavje. Končanje dolgoletne zveze je bilo tudi končanje enega življenjskega poglavja in odprtje vrat novim priložnostim. Ko sem se posvetila svojim interesom, sem spoznala nove ljudi in se vključila v skupnost, ki je podpirala moje osebne cilje. Vzponi in padci so postali del mojega vsakdana. Naučila sem se, da so izkušnje le most do moje notranje moči.
Barbara
Strahoten dan v oktobru mi je nenadoma vzel moža, sinovoma, starima 7 in 11 let, pa očeta. Nenadni infarkt pri 45 letih in jaz sem pri 43 letih ostala sama, za vse. Iskreno je bilo kar nekaj časa vse zavito v meglo, potem sta moja sinova začela trenirati rokomet in življenje je tudi zame dobilo smisel, treningi, tekme, družba drugih mamic, ki so me postavile na noge in me naučile se spet smejati ter kljub mnogim težavam uživati življenje. Takrat sem spoznala, da se vse zgodi z razlogom in da čas celi rane.
Jera
Neodgovorno do otrok je bilo, da sem jim vzela očeta, hkrati pa nisem znala in zmogla drugače. Iskala sem. Iskala pravo pot in rešitev, ki bi bila dobra in najboljša zame ter hkrati za moje otroke. Vedela sem, da je materinstvo nekaj pomembnega, odgovornega in da je vrednota družine najpomembnejša stvar. Otrokom in sebi sem želela dati toplino družinske skupnosti. Kako?
Šla sem na osebno terapijo. Tam sem spoznala, da nisem samo jaz kriva, da ne zmorem. Povedali so mi, da moram počistiti stisko zaradi zlorabe, ki se je vlekla od otroštva. Počistila sem z zamerami, sovraštvom, maščevalnimi čustvi, ki sem jih gojila. Ugotovila sem, da moram dati sebi ponovno priložnost ter se naučiti gledati na svet in na življenje s prijaznejšimi očmi.
Odpustila sem tudi sebi, vse napake, ki sem jih naredila v iskanju same sebe in v iskanju prave poti. Nisem delala narobe zato, ker bi bila hudobna, to je bil beg in boj za preživetje. Kot sem znala in zmogla takrat. Zdaj vem.
Nutellca
Zaupajte nam svojo zgodbo, ki se je začela s koncem nečesa (na primer s koncem šolanja, zveze, športne kariere ali z izgubo službe ...). Zgodbo, katere konec je pomenil začetek nečesa novega, lepšega, boljšega.
Preberite še:
