Torek, 29. 4. 2025, 4.59
1 dan, 2 uri
Zdravljenje artritisa: kirurgija ali konzervativni pristopi?
Artritis je bolezen sklepnega hrustanca, ki lahko prizadene vsakogar, pogosteje pa se pojavlja pri starejših. Pojav artritisa običajno spremljajo bolečine, vnetja, okorelost sklepov, zmanjšana gibljivost ter oslabitev mišične moči. Vzroki za njegov nastanek so različni, odvisno od posamezne vrste artritisa. K zdravljenju je zato treba pristopiti celostno, s premišljenim načrtom rehabilitacije, ki vključuje manualno, instrumentalno in vadbeno terapijo, s čimer si zagotovite učinkovito obvladovanje simptomov in s tem ponovni nadzor nad svojim telesom.
Artritis se pojavlja v različnih oblikah, ki se razlikujejo glede na vzrok nastanka in simptome. Med Čeprav obstaja več kot 100 različnih vrst artritisa, med najpogostejše uvrščamo:
Osteoartritis
Osteoartritis oz. osteoartroza je najpogostejša oblika artritisa, ki nastane kot posledica degenerativnih sprememb v telesu, povezanih s staranjem. Pri tem procesu se hrustanec v sklepu postopoma razgrajuje, kar lahko spremlja tudi vnetje sklepne ovojnice ter spremembe v kosti pod hrustancem. Pogosto se pojavijo kostni izrastki znotraj sklepa.
Simptomi vključujejo bolečine v sklepih, jutranjo okorelost, občutek nestabilnosti, zmanjšano gibljivost in oslabljeno mišično moč. Zaradi bolečin postanejo bolniki pogosto manj aktivni, kar še dodatno slabi zdravje sklepov. Osteoartritis najpogosteje prizadene sklepe, ki nosijo največjo telesno težo, kot so kolena, kolki in hrbtenica, pogoste pa so tudi obrabe manjših sklepov v rokah, zlasti palčevega sklepa (rizartroza).
Revmatoidni artritis
Za razliko od osteoartritisa gre pri revmatoidnem artritisu za avtoimunsko bolezen, pri kateri imunski sistem napade lastna tkiva. Vnetje se začne v sklepni ovojnici (sinoviji), kjer nastaja prekomerna količina sklepne tekočine, kar povzroča oteklino, bolečino in občutek toplote v sklepu.
Vnetni proces lahko sčasoma prizadene tudi druge obsklepne strukture in povzroči trajne poškodbe. Poleg lokalnih znakov se v akutni fazi pojavijo tudi splošni simptomi, kot sta vročina in kronična utrujenost. Revmatoidni artritis običajno prizadene več sklepov hkrati in se pojavlja simetrično, denimo v obeh zapestjih, rokah ali stopalih. Bolezen se pogosto začne v manjših sklepih, nato pa lahko napreduje tudi na večje.
Psoriatični artritis
Ta oblika artritisa se pogosto razvije pri ljudeh, ki trpijo za psoriazo (luskavico) – kronično kožno boleznijo. Pri približno kar 30 odstotkih bolnikov z luskavico se sčasoma razvije tudi artritis, v redkih primerih pa se lahko artritis pojavi celo pred kožnimi znaki.
Psoriatični artritis povzroča bolečine, vnetje in togost sklepov ter zmanjšano gibljivost. Najpogosteje so prizadeti mali sklepi na prstih rok in nog, včasih pa tudi fasetni sklepi hrbtenice. Značilen znak te oblike artritisa so t. i. ''klobasasti prsti'' – posledica vnetja kitnih ovojnic (daktilitis). S pravilnim rehabilitacijskim pristopom je vnetje mogoče učinkovito obvladati in ublažiti simptome.
Juvenilni idiopatski artritis
Juvenilni idiopatski artritis je kronična oblika artritisa, ki prizadene otroke in mladostnike. Zanjo je značilno dolgotrajno vnetje sklepov, ki povzroča bolečino, okorelost in lahko vpliva tudi na rast.
Izraz ''juvenilni'' označuje, da se bolezen pojavi v otroštvu, ''idiopatski'' pa pomeni, da njenega natančnega vzroka ne poznamo.
Ankilozirajoči spondilitis
Gre za vrsto artritisa, ki predvsem prizadene hrbtenico in sakroiliakalne sklepe. Bolezen je povezana z genetskimi, imunskimi in okoljskimi dejavniki, pri čemer ima ključno vlogo gen HLA-B27. Prvi znaki se pogosto začnejo z bolečinami v spodnjem delu hrbta, jutranjo okorelostjo in zmanjšano gibljivostjo. Z napredovanjem se vnetje lahko razširi po vsej hrbtenici, vse do vratu.
Ankilozirajoči spondilitis se pogosteje pojavlja pri moških. Če se bolezen ne zdravi pravočasno, lahko povzroči hude zaplete, kot so zakostenitev hrbteničnih sklepov (ankiloza) in celo težave z dihanjem. Pri obvladovanju te bolezni igra ključno vlogo rehabilitacija.
Reaktivni artritis
Reaktivni artritis je vnetje sklepov, ki nastane kot posledica pretekle okužbe, najpogosteje v prebavilih ali sečilih. Običajno se pojavi nekaj tednov po okužbi in prizadene predvsem sklepe spodnjih okončin, kot so kolena, gležnji in stopala.
Simptomi vključujejo bolečino, otekanje in omejeno gibljivost, občasno se pojavijo tudi kožne spremembe in pekoče uriniranje. Čeprav se simptomi pogosto umirijo v nekaj mesecih, obstaja tveganje za prehod v kronično obliko pri tistih, ki z rehabilitacijo odlašajo. Zdravljenje vključuje kombinacijo zdravil in fizioterapijo.
Putika (protin)
Putika je kronična presnovna bolezen, ki nastane zaradi prekomernega kopičenja sečne kisline, kar vodi do nastanka kristalov okoli sklepov. Najpogosteje prizadene sklepe stopal, zlasti palec na nogi, lahko pa se razširi tudi na druge sklepe, kot so kolena, zapestja in komolci, ter celo na ledvice.
Napadi protina so običajno nenadni in zelo boleči. Dejavniki tveganja vključujejo genetiko, spol (pogosteje pri moških), starost, prehrano, bogato s purini, prekomerno telesno težo, določena zdravila in pridružene bolezni. Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje bolečin, preprečevanje ponovnih napadov in dolgoročno uravnavanje ravni sečne kisline.
Lupusni artritis
Lupus je zapletena avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade lastna tkiva in organe. Najpogostejša oblika je sistemski lupus eritematozus (SLE), ki predstavlja več kot 70 odstotkov vseh primerov.
Med pogostimi simptomi bolezni so povišana telesna temperatura, kronična utrujenost, bolečine v mišicah in izguba telesne teže. Zanimivo je, da se pri kar 95 odstotkih bolnikov z lupusom razvije tudi artritis, pogosto je prav to prvi znak bolezni.
Fizioterapevtska obravnava ima pomembno vlogo pri obvladovanju lupusnega artritisa. Z redno vadbo in ciljanimi terapijami je mogoče zmanjšati mišično oslabelost, izboljšati gibljivost sklepov ter ohraniti splošno telesno zmogljivost.
Kateri so najpogostejši simptomi artritisa?
Simptomi artritisa niso vedno enaki. Razlikujejo se tako na podlagi stopnje bolezni kot tudi glede na intenzivnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti, kar pomeni, da so simptomi pri posamezniku odvisni tudi od nalog, ki jih opravlja na svojem delovnem mestu.
Najpogostejši simptomi artritisa so:
- stalna ali občasna bolečina v enem ali več sklepih,
- omejen obseg gibljivosti v sklepu,
- okorelost sklepov, ki je največja zjutraj in po dolgi neaktivnosti,
- deformiranost sklepov (vidna sprememba oblike sklepov),
- otečeni, rdeči in vneti sklepi,
- občutljivost na dotik (ob pritisku),
- mišična oslabelost (upad mišične mase zaradi neaktivnosti),
- splošna utrujenost zaradi nenehnega vnetja telesa in splošne obremenitve telesa in
- sistemski simptomi (vročina, izguba telesne teže).
Vzroki za nastanek artritisa
Natančen vzrok za razvoj artritisa je pogosto neznan in se razlikuje glede na vrsto bolezni. Kljub temu obstaja več dejavnikov tveganja, ki lahko povečajo verjetnost, da se bolezen razvije:
- Družinska zgodovina: če so artritis imeli vaši starši ali sorojenci, obstaja večje tveganje, da ga boste razvili tudi vi.
- Starost: s staranjem se povečuje možnost za razvoj artritisa, predvsem osteoartritisa, revmatoidnega artritisa in protina.
- Spol: ženske so bolj nagnjene k revmatoidnemu artritisu, medtem ko se putika in ankilozirajoči spondilitis pogosteje pojavljata pri moških.
- Prejšnje poškodbe sklepov: stare poškodbe ali operacije sklepov lahko povečajo tveganje za osteoartritis na prizadetem mestu.
- Debelost: odvečna teža dodatno obremenjuje sklepe, predvsem kolena, boke in hrbtenico, kar poveča tveganje za nastanek artritisa.
- Kajenje: kajenje vpliva na imunski sistem in je povezano z višjo verjetnostjo za revmatoidni artritis ter pospešuje degenerativne spremembe v sklepih.
Poznavanje teh dejavnikov tveganja omogoča boljšo prepoznavo, preventivo in pravočasno ukrepanje pri obvladovanju artritisa.
Dolgoročne posledice artritisa
Čeprav artritis sam po sebi ni življenjsko nevarna bolezen, lahko močno vpliva na posameznikovo kakovost življenja. Zaradi svoje narave velja za izjemno izčrpavajoče stanje, ki lahko povzroči:
- Kronično bolečino – vodi v zmanjšano gibljivost.
- Napredujočo poškodbo sklepov – dolgotrajno vnetje povzroča erozijo hrustanca in kosti, kar vodi v izgubo funkcije sklepa in trajne poškodbe.
- Funkcionalne omejitve – vsakodnevne dejavnosti lahko postanejo zelo otežene ali celo nemogoče.
- Dodatne zdravstvene zaplete – omejena gibljivost pogosto vodi v frustracijo, socialno izolacijo in celo depresijo.
- Znižano kakovost življenja – vsakodnevni izzivi in bolečina močno vplivajo na počutje in samostojnost.
Ali je artritis lahko urgentno stanje?
V primeru septičnega artritisa, ki ga povzroča akutna okužba sklepa, gre za nujno medicinsko stanje. V tem primeru je nujna takojšnja zdravniška obravnava, saj sta potrebna hitra antibiotična terapija in mehansko čiščenje sklepa.
Celostno zdravljenje artritisa v kliniki Medicofit
Osnova celostnega zdravljenja se začne z diagnostičnim pregledom, ki ga izvede fizioterapevt diagnostik. Na pregledu v kliniki Medicofit vsakemu pacientu pripada 60-minutna individualna obravnava s strokovnjakom fizioterapije (kasneje s strokovnjakom kineziologije) in 30-minutna instrumentalna obravnava.
Diagnostična terapija
Diagnostični pregled se začne s pogovorom, kjer fizioterapevt pridobi podatke o trajanju težav, intenzivnosti bolečine, prisotnosti drugih bolezni in oceni bolečino. Sledi klinični pregled sklepa z opazovanjem, tipanjem in preverjanjem stabilnosti, otekline ter znakov vnetja.
Opravijo se tudi meritve gibljivosti (aktivne in pasivne) ter mišične moči, kar pomaga odkriti morebitne omejitve in neravnovesja. Za natančnejšo oceno se priporoča še slikovna diagnostika, najpogosteje rentgen ali MR.
Na podlagi ugotovitev se oblikuje osebni načrt zdravljenja, prvo protibolečinsko terapijo pa v kliniki Medicofit pogosto izvedejo že ob prvem obisku, s čimer omogočijo čim hitrejše olajšanje bolečine.
Fizioterapevtsko zdravljenje artritisa
Cilj fizioterapije pri artritisu je blažiti simptome, kot so bolečina, oteklina in omejena gibljivost, ter hkrati povečati stabilnost sklepa in okrepiti obsklepne mišice.
Pri tem strokovnjaki v kliniki Medicofit uporabljajo manualne tehnike, kot so terapija prožilnih točk in sklepna mobilizacija, ki zmanjšujejo mišično zakrčenost ter izboljšujejo gibljivost in počutje.
Pomembno vlogo ima tudi instrumentalna terapija, kjer z naprednimi metodami, kot so TECAR Wintecare , visokoenergijski Summus laser, 6D Action in HiTOP elektrostimulacija, dosežejo boljšo prekrvavitev, sproščanje globokih tkiv, pospešen celični metabolizem in zmanjšanje bolečine.
Ključen del rehabilitacije pa je terapevtska vadba, s katero:
- okrepite mišice okoli sklepa,
- povečate prenašanje obremenitev,
- uravnotežite mišično delovanje,
- izboljšate gibljivost in
- razvijate propriocepcijo – zaznavanje gibov in položaja telesa.
Kineziološka faza zdravljenja
Ko je fizioterapevtsko zdravljenje uspešno zaključeno, v kliniki Medicofit poskrbijo za nadaljnjo obravnavo s strokovnjaki kineziologije, ki vas vodijo do boljše telesne pripravljenosti.
Specialna kineziološka vadba je osredotočena na krepitev mišic okoli sklepa, izboljšanje gibljivosti, povečanje stabilnosti in razvoj propriocepcije (zaznavanja gibanja telesa v prostoru). Vadba poteka progresivno, kar pomeni, da se intenzivnost postopno povečuje glede na vaše zmožnosti in napredek.
Pomembno je, da se sčasoma vključujejo kompleksnejši gibi, ki povezujejo sklepno gibanje z delovanjem celega telesa, kar omogoča boljšo pripravo na vsakodnevne obremenitve.
Primer uspešne fizioterapevtske obravnave artritisa
Artritis po navadi ne prizadene zgolj enega sklepa. Zaradi dalj časa trajajočih bolečin v več sklepih je kliniko Medicofit obiskala 64-letna gospa Ida. Gospa je sicer telesno aktivna in redno telovadi.
Ob uvodni diagnostični terapiji je gospa povedala, da ima diagnosticirane določene težave s ščitnico, na pregled k fizioterapevtu pa je prišla zaradi bolečin v sklepih, predvsem v prstih rok in levem gležnju, ki občasno oteka. Izpostavila je tudi, da se večkrat počuti utrujeno, občasno pa v večernem času občuti zbadajočo bolečino tudi v drugih sklepih.
Za boljše razumevanje klinične slike je fizioterapevt predlagal dodaten obisk revmatologa (katerega ja gospa obiskala v času fizioterapevtskega zdravljenja). Na podlagi aktualne klinične slike je bilo indicirano 10-tedensko (primarno) kineziološko zdravljenje v kombinaciji s Summus lasersko terapijo in HiTop elektroterapijo za zmanjšanje bolečin in pospešitev regeneracije.
Uvodne obravnave so potekale pod nadzorom specialista fizioterapije. Do občutnega zmanjšanja bolečin in izboljšanja počutja je prišlo po petih obravnavah. Ida je tekom teh terapij že izvajala osnovne fizioterapevtske vaje za izboljšanje koordinacije in propriocepcije, medtem ko je vadba za krepitev mišic celotnega telesa potekala pod nadzorom kineziologa.
Ob koncu zdravljenja je gospa poročala o boljšem telesnem počutju, odsotnosti utrujenosti ter zgolj minimalnem nelagodju v prizadetih sklepih, medtem ko se je bolečina skoraj v celoti zmanjšala. Gospe Idi je bila predlagana vključitev v program dolgoročnega vzdrževanja ugodnega zdravstvenega stanja, na kar je tudi pristala.
Postrehabilitacija artritisa
V kliniki Medicofit se zavedajo pomena dolgotrajne skrbi za telo, zato pacientom po zaključenem zdravljenju priporočajo še postrehabilitacijski program.
Namen programa je ohranjanje funkcionalnosti in preprečevanje ponovnih težav, saj lahko le s celostnim pristopom tudi dolgoročno obvladujete simptome artritisa in tako uspešno skrbite za zdravje sklepov.
