Sreda, 3. 4. 2024, 7.00
7 mesecev, 3 tedne
Artroza kolena – učinkovite rešitve!
Ali vam zadnje čase hoja po stopnicah in daljši sprehodi povzročajo težave, ki jih prej sploh niste poznali? Imate občutek, da bolečina vpliva na kakovost izvajanja aktivnosti, ob katerih ste včasih brezskrbno uživali?
Če ste se prepoznali med zgornjimi vprašanji, je morda vzrok za vaše težave tako imenovana artroza kolena, za katero v kliniki Medicofit ponujamo mnoge rešitve, ki vam bodo ponovno omogočile uživati vsakdan!
Kaj v resnici sploh je artroza kolena? Gre za degenerativno bolezen, ki se pojavi zaradi postopne izgube hrustanca v kolenskem sklepu, najpogosteje pa prizadene starejšo populacijo.
V osnovi osteoartrozo delimo na primarno, ki se pojavi brez določenega razloga, ter sekundarno, ki nastane kot posledica poškodb ali drugih bolezni.
Hrustanec v sklepu ima funkcijo blažilca, saj omogoča gladko in nemoteno gibanje kolena. Težava nastane, ko se ta začne postopoma obrabljati in razgrajevati, kar se kaže z bolečino, togostjo in omejeno gibljivostjo v kolenu.
Morda vas bo presenetilo dejstvo, da je artroza kolena ena najpogostejših vzrokov za bolečino v kolenu, s katero se na svetu spopada okoli 13 odstotkov žensk in 10 odstotkov moških, starejših od 60 let.
Pomembno je predvsem zgodnje prepoznavanje stanja za preprečitev nadaljnjega poslabšanja simptomov in tveganja za zaplete. Zgodnje ukrepanje prav tako zmanjša potrebo po bolj invazivnih posegih, kot je na primer zamenjava kolenskega sklepa.
V kliniki Medicofit za posameznika pripravimo celostni načrt, ki vključuje širok spekter terapij in pristopov. Če želite odkriti, kako se spopasti s svojimi težavami in kakšne so možnosti zdravljenja artroze kolena, ste na pravem naslovu!
Kako prepoznati artrozo kolena?
Morda se sprašujete, kako pravzaprav vemo, da imamo opravka z artrozo v kolenu in kako prepoznati prve znake?
Znaki in simptomi se lahko glede na posameznika ter stopnjo napredovane bolezni precej razlikujejo. Prva znaka, o katerih največkrat poročajo naši pacienti, sta jutranja okorelost in bolečina v kolenu, ki predstavljata eno najopaznejših sprememb.
Sčasoma se lahko bolečina pojavlja vse pogosteje, celo med počitkom ali ponoči, na splošno pa velja, da se ob intenzivni aktivnosti postopoma stopnjuje.
Artroza lahko povzroči tudi togost in omejeno gibljivost področja. Težave pacienti največkrat opazijo med izvajanjem vsakodnevnih aktivnosti, kot so hoja po stopnicah, upogib ali izteg kolena.
V nekaterih primerih je okrog kolena prisotna tudi oteklina, ki je lahko posledica vnetja ali kopičenja tekočine.
Pri napredovanju bolezni se lahko pojavijo tudi nekatere deformacije sklepa, kot sta sprememba njegove velikosti in oblike.
V več primerih je koleno lahko tudi občutljivo na dotik ali pritisk, kar dodatno prispeva k nelagodju.
Zakaj artroza kolena nastane?
Gre za degenerativno bolezen, ki nastane kot posledica postopne obrabe hrustanca, ki obdaja sklepno površino kolenskega sklepa.
Predstavlja zapleten proces, na katerega vplivajo različni dejavniki tveganja:
- staranje kot pričakovan in normalen proces vsakega posameznika neizogibno vpliva na naša kolena, saj se z leti obraba hrustanca stopnjuje,
- težavne so lahko tudi ponavljajoče se in prekomerne obremenitve na kolenski sklep, ki nastanejo zaradi težkega fizičnega dela in drugih poškodb,
- k obrabnim spremembam v veliki meri prispeva tudi prekomerna telesna teža, ki obremenitev na sklepe povečuje,
- v veliki meri na artrozo vpliva tudi dednost. Če imate diagnozo tovrstne bolezni že v družini, ste lahko bolj dovzetni za njen nastanek,
- čeprav doleti oba spola, je pojavnost večja pri ženskah, kar je povezano s hormonskimi vplivi, anatomijo, biomehaniko ter življenjskim slogom.
Kako se artroza kolena diagnosticira?
Postavitev diagnoze ni vedno enostavna, saj se simptomi in znaki med posamezniki izrazijo nekoliko različno. Pomembno je, da specialist izvede temeljit pregled in izbere ustrezne diagnostične metode.
Potreben je fizični pregled kolenskega sklepa, v sklopu katerega se preveri prisotnost omejitve gibljivosti, bolečine, otekline ter morebitne spremembe glede oblike in velikosti sklepa.
Ključni so tudi rentgentski posnetki, ki lahko pokažejo zožitev sklepne špranje, nastanek kostnih izrastkov (osteofiti) in druge spremembe v sklepu.
Čeprav artroza običajno ne pokaže večjih sprememb na laboratorijskih testih, lahko zdravnik pacienta napoti še na krvne preiskave, da izključi druge možne vzroke kolenske bolečine.
Na podlagi skrbno zbranih podatkov zdravnik postavi diagnozo artroze kolena in pripravi načrt zdravljenja, ki vključuje zdravila za lajšanje bolečin, fizioterapijo, ter svetuje nekatere spremembe glede življenjskega sloga.
Kako se lotiti zdravljenja?
Zdravljenje poteka v več stopnjah, pri čemer se začne s konservativnimi metodami. Šele ko te ne prinesejo zadovoljivih rezultatov, se odločimo za bolj invazivne postopke.
V začetnih fazah bolezni je poudarek zdravljenja običajno na lajšanju bolečin, kar dosežemo z ustrezno fizioterapijo, spremembo življenjskega sloga in uporabo nekaterih ortopedskih pripomočkov.
Če simptomi ostajajo neobvladljivi, se lahko zdravnik odloči tudi za injekcije kortikosteroidov ali hialuronske kisline za lajšanje vnetja in bolečine.
Kdaj je čas za kirurški poseg?
Če konservativni pristopi ne prinesejo zadostnega olajšanja, se lahko posameznik odloči za operativne metode in postopke, kot sta artroskopija ali zamenjava kolenskega sklepa.
Zdravljenje se vedno prilagodi glede na resnost simptomov pacienta in na njegov odziv na prejšnje terapije. Kirurški poseg je zadnja možnost, ko vse druge možnosti odpovejo.
Specialna fizioterapija za artrozo kolena
Fizioterapija artroze igra ključno vlogo pri obvladovanju težav in izboljšanju kakovosti življenja. Čeprav bolezni ne moremo popolnoma ozdraviti, lahko s pomočjo pravilno izvedenih vaj, terapevtskimi tehnikami in postopki bistveno zmanjšamo bolečino, izboljšamo gibljivost sklepa, okrepimo kolenske mišice ter povečamo stabilnost kolenskega sklepa.
V kliniki Medicofit so naši strokovnjaki pripravili izpopolnjen rehabilitacijski program, ki temelji na zaupanju, individualizaciji in psihološki podpori, za zagotovitev najboljših možnih rezultatov.
Poleg vaj se v okviru fizioterapije pogosto uporabljajo tudi različni fizikalni agensi, ki dodatno prispevajo k izboljšanju stanja. Naši strokovnjaki uporabljajo najsodobnejšo opremo in aparature, kot so terapevtski ultrazvok, Summus laser, terapija TECAR in elektroterapija HiTop.
Ključne v rehabilitaciji so terapevtske vaje za izboljšanje gibljivosti, mišične moči in stabilnosti kolena, ki jih v kliniki Medicofit izvajamo na kineziološkem oddelku.
Pravočasna vključitev v fizioterapevtski program zdravljenja lahko prepreči nastanek trajnih deformacij v sklepu. Pacienti, ki k zdravljenju ne pristopijo pravočasno, veliko pogosteje potrebujejo kirurški poseg!
Kako prilagoditi življenjski slog?
S simptomi artroze se lahko učinkovito spopademo tudi sami, zato naši fizioterapevti ponujajo naslednje smernice in nasvete:
- poskušajmo slediti načelu zdrav duh v zdravem telesu, ki zagovarja redno telesno dejavnost ter uravnoteženo in zdravo prehrano, ki vključuje veliko zelenjave, sadja ter ribe,
- poudarek je na pravilni tehniki gibanja, s katero posledično zmanjšamo obremenitev na naša kolena,
- pozorni moramo biti na vzdrževanje primerne telesne teže,
- svetovani so redni obiski specialista oziroma fizioterapevta, ki spremlja napredovanje stanja in lahko ob nevšečnostih tudi hitro ukrepa.
Če bi radi ponovno zaživeli brezskrbno in brez bolečin, smo prava izbira za vašo pot do lahkotnega in zdravega koraka!
VAŠA POT DO NOVEGA ŽIVLJENJA!
VIRI:
Afzali, T., Fangel, M. V., Vestergaard, A. S., Rathleff, M. S., Ehlers, L. H. in Jensen, M. B. (2018). Cost-effectiveness of treatments for non-osteoarthritic knee pain conditions: A systematic review. PLOS ONE, 13(12), e0209240. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0209240
Buck, A. N., Vincent, H. K., Newman, C. B., Batsis, J. A., Abbate, L. M., Huffman, K. F., Bodley, J., Vos, N., Callahan, L. F. in Shultz, S. P. (2023). Evidence-Based Dietary Practices to Improve Osteoarthritis Symptoms: An Umbrella Review. Nutrients, 15(13), 3050. https://doi.org/10.3390/nu15133050
Hegedus, B., Viharos, L., Gervain, M. in Gálfi, M. (2009). The effect of low-level laser in knee osteoarthritis: a double-blind, randomized, placebo-controlled trial. Photomedicine and Laser Surgery, 27(4), 577–584. https://doi.org/10.1089/pho.2008.2297
Heidari, B. (2011). Knee osteoarthritis prevalence, risk factors, pathogenesis and features: Part I. Caspian Journal of Internal Medicine, 2(2), 205–212.
Hsu, H. in Siwiec, R. M. (2024). Knee Osteoarthritis. V StatPearls. StatPearls Publishing. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK507884/
Magnusson, K., Turkiewicz, A. in Englund, M. (2019). Nature vs nurture in knee osteoarthritis – the importance of age, sex and body mass index. Osteoarthritis and Cartilage, 27(4), 586–592. https://doi.org/10.1016/j.joca.2018.12.018
Wu, Y., Zhu, S., Lv, Z., Kan, S., Wu, Q., Song, W., Ning, G. in Feng, S. (2019). Effects of therapeutic ultrasound for knee osteoarthritis: a systematic review and meta-analysis. Clinical Rehabilitation, 33(12), 1863–1875. https://doi.org/10.1177/0269215519866494
Naročnik oglasnega sporočila je MEDICOFIT D.O.O.
