Inovativna rešitev oskrbe na daljavo za starejše, invalide in kronične bolnike

Gre za sistem pametne oskrbe na daljavo, ki starejšim, bolnim in invalidom omogoča, da varno živijo tam, kjer se najbolje počutijo, doma. Če je človek star in bolan, živi doma in se v težavah ne more na nikogar obrniti, tako prebivanje ni varno. Z E-oskrbo so oskrbovanci spremljani 24 ur na dan tudi prek različnih alarmnih sistemov. V asistenčnem centru se na klic na pomoč – pokliče lahko oskrbovanec sam ali pa je klic senzorsko sprožen – hitro odzovejo in ukrepajo.

Praksa, ki je za vzgled

E-oskrba se je izkazala kot zelo učinkovit sistem. "Nedvomno. Oskrba na daljavo je velik potencial za integracijo z zdravstvenimi storitvami in storitvami socialnega sektorja. Povezava sodobne digitalne tehnologije in storitev zagotavlja bolj aktivno, samostojno in varno bivanje starostnikov, bolnikov s kroničnimi boleznimi in ljudi z demenco v domačem okolju in nudi podporo svojcem. Uporaba digitalne tehnologije zagotavlja samostojnost in varnost starostnikov v domačem okolju. Digitalne rešitve v domačem okolju - senzorji gibanja in detektorji padcev skupaj s storitvami asistenčnega centra zagotavljajo zgodnje odkrivanje nujnih zdravstvenih stanj in padcev, obveščanje svojcev in organizacijo ustrezne pomoči starostniku, ki se znajde v težavah. To omogoča daljše samostojno in varno življenje starostnikov v domačem okolju in pomeni večjo kakovost življenja starostnikov in njihovih svojcev," ključne prednosti sistema ocenjuje dr. med. Dominika Oroszy.

Starejši vedno bolj osvajajo sodobno tehnologijo

Kot pravi, so se starejši navadili na novo, sodobno tehnologijo. "Digitalizacija družbe vse skozi napreduje in tudi starejši so vse bolj e- pismeni, uporabljajo pametne telefone, intranet … Uporaba detektorja za padec je preprosta za uporabnika. Nekaj skrbi na začetku je, ker uporabniki mislijo, da gre za videonadzor, ko se jim pojasni, da gre za detektor padca in spremljanje gibanja v prostoru in se seznanijo z opremo, jo uporabljajo brez težav," poudarja.

Vedno več uporabnikov

UKC Ljubljana je sicer s Telekomom Slovenije in in Doktor 24 sodelovala pri razvoju protokolov storitve E-oskrba v primeru nujnih zdravstvenih stanj in ustreznih ukrepov asistenčnega centra (triaža primera in svetovanje).

"Kolikor sem seznanjena, je vključenih manj kot 500 uporabnikov E-oskrbe in asistenčni center vsak mesec koordinira okoli 10 urgentnih intervencij pri naročnikih E-oskrbe. Zelo veliko je tudi klicev na pomoč, ki niso vezani neposredno na zdravstveno stanje uporabnika. Gre za t. i. "socialne klice" - pogovore, ko se zdravstveno osebje asistenčenga centra le pogovori z oskrbovancem, ki je žalosten, osamljen, potreben tople besede in pozornosti," razloži.

Sistem E-oskrbe bolnikom in starostnikom omogoča dostojanstveno in varno bivanje doma.

E-oskrba vsem, ki jo potrebujejo

In kje so se po mnenju dr. med. Dominike Ozoszy pri implementaciji sistema E-oskrbe pojavili ključni izzivi? "Predvsem pri zagotavljanju dostopnosti storitve e-oskrba vsem, ki jo potrebujejo, in obenem zagotovitvi trajnostnega financiranja iz javnih sredstev. V tujini (npr. v Veliki Britaniji ima 16 % starejših od 65 let E-oskrbo; to je okoli 2 milijona ljudi) osnovno storitev vsem zagotavlja bodisi proračun (Velika Britanija) bodisi zdravstvena zavarovalnica (Nemčija). Države OEDC so zagotovile financiranje storitve e-oskrbe kot ukrep za zagotavljanje vzdržnosti zdravstvenega in sistema socialnega varstva. V Sloveniji je zdaj prevzelo subvencioniranje E-oskrbe v okviru projekta Telekoma Slovenije ter ZDUS-a Varni in povezani na domu za svoje občane že okoli 30 starejšim prijaznim občin ), ki tako zagotovijo, da lahko starostniki dlje časa varno ostanejo na svojem domu, skrajša se čakalna vrsta na dom za starše, občini pa denimo tudi ni treba doplačevati doma za starejše …," ocenjuje dr. med. Dominika Ozoszy.

Novice Ste upravičeni do subvencije?

Padci na domu

Ena izmed ključnih prednosti E-oskrbe je gotovo preventiva pred padci starejših na domu. Padcev doma pogosto ne zaznamo pravočasno, saj traja povprečno kar 18 ur od padca starostnika (v starosti 65 let ali več) do trenutka, ko ga najdejo in mu pomagajo. Poleg tega vsak drugi, ki pade, po padcu ne more vstati (ne samo zaradi poškodbe, temveč tudi zaradi slabše splošne fizične kondicije), pri skoraj tretjini starostnikov so posledice padca vzrok za prezgodnji odhod v institucionalno varstvo. Dolgoročne posledice pa so odvisnost od drugih, potreba po negi, depresija, socialna osamitev, domska oskrba.

"Pri nas se premalo govori in naredi pri problematiki padcev. Tu apeliram tako na institucionalne organe kot tudi na medije, breme padcev pogosto ostane nevidno. Okoli 500 smrti na leto zaradi padcev (večina jih je zato, ker čakajo na pomoč predolgo) je bistveno večji problem kot prometne nesreče. Stroškov zaradi padcev je v EU dvakrat več kot iz prometnih nesreč (21 milijard na leto)," pojasni dr. med Dominika Oroszy.

Številke so skrb vzbujajoče

"Po demografskih podatkih je v Sloveniji okoli 375.000 prebivalcev starejših od 65 let. Po podatkih 30 % ljudi, starejših od 65 let, pade vsaj enkrat letno, kar pomeni , da je v Slovenji okoli 112.000 padcev letno. Polovica padcev se zgodi doma v domačem okolju, zato je pomembno za starostnike zagotovitev varnega prebivanja doma. 20-30 % padcev ima za posledico zmerne in hude telesne poškodbe (zlom kolka, zlom roke, poškodba glave), smrtnost je 8-odstotna. Po statističnih podatkih iz leta 2012 je 25.830 ljudi zaradi padca bilo v zdravstveni obravnavi (od tega 8011 moških in 17.819 žensk) in kot posledica padca je umrlo 524 ljudi," s statističnimi podatki postreže dr. med. Dominika Oroszy in dodaja, da je kar od 10 do 15 % vseh obravnav poškodb v urgentnih centrih posledica padcev, pri starejših od 65 let pa je kar 50 % hospitalizacij posledica padca. Dodaja, da stroški zdravljenja posledic padca v povprečju znesejo 9.300 evrov. Pomnoženo z denimo 24.000 padci na leto, izračunamo strošek 232 milijonov.

"Vsak padec je padec preveč"

Starejši ljudje so torej zaradi padcev, ki se zgodijo doma, hospitalizirani petkrat pogosteje kot zaradi drugih nesreč ali bolezni. Zato je zelo pomembno, da poskušate preprečiti padce. Kaj svetuje dr. med. Dominika Oroszy?

"Potreben je proaktiven in sistematičen pristop na nacionalni ravni. Demografski trendi, staranje prebivalstva in epidemija kroničnih bolezni pač zahtevajo učinkovite, trajne in dostopne rešitve. Vsak padec je padec preveč! Na Švedskem denimo od leta 2005 izvajajo nacionalni preventivni program zagotavljanja varnega in kakovostnega staranja prebivalstva "Senior alert", kjer so predvsem s sistematičnimi preventivnimi ukrepi uspeli zmanjšati pojavnost in posledice padcev. Ključno je torej zavedanje problematike padcev širše družbe, osredotočenje na preventivo in aktivno vključevanje družbe v skrb za varno in kakovostno staranje prebivalstva," razloži in ukrepe sistematsko kategorizira na štiri temeljna področja učinkovitih ciljev ter preverjenih ukrepov.

Problematika kroničnih bolezni

Z dr. med. Dominiko Oroszy smo spregovorili tudi o problematiki kroničnih bolezni. 75 % starostnikov ima vsaj eno kronično bolezen (visok krvni tlak, koronarno srčno bolezen, kronično srčno popuščanje, sladkorno bolezen, bolezni dihal …). Iz tega izhajajo tudi posredne zdravstvene potrebe, kot sta spremljanje vitalnih funkcij na domu in preventiva poslabšanja zdravstvenega stanja starostnika.

Kazalniki kakovosti OECD za zdravstvo kažejo na številne priložnosti za obvladovanje kroničnih bolezni v Sloveniji – npr. delež amputacij nog pri sladkornih bolnikih… "Veliko breme kroničnih bolezni in demografske spremembe zahtevajo sodobne in bolj preventivne pristope, ki bodo razbremenile zdravstveni sistem in omogočile pacientom boljšo dostopnost do zdravstvenih storitev, učinkovito vodenje kroničnih bolezni in integracijo vseh izvajalcev zdravstvenih storitev," pravi dr. med. Dominika Oroszy in dodaja: "Zdaj izvajamo na pacientih pilotni projekt (klinično študijo) zdravljenja kroničnih bolezni na daljavo – telemedicinska zdravstvena obravnava štirih kroničnih bolezni, kjer smo integrirali zdravljenje na daljavo in oskrbo na daljavo. Starostniki s kroničnimi boleznimi bodo po predhodni oceni tveganja za padec in oceni zmožnosti samostojnega bivanja doma tako poleg telemedicinske zdravstvene obravnave kronične bolezni deležni še oskrbe na daljavo," razloži.

Dolgoročni učinki

In kakšni so po njenem pričakovani in dolgoročni učinki sistema E-oskrbe za celotno družbo ter zdravstveni sistem, ko bo država vključila IKT podprte storitve integriranega zdravljenja in oskrbe v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja in bodo te storitve dostopne vsem, ki jih potrebujejo?

"V Sloveniji je bilo izvedenih nekaj pilotskih projektov uvajanja telemedicinskih storitev v klinično prakso, ki so prav tako pokazali pozitivne učinke. Z izjemo določenih pristopov (Telekap in teleradiologija) se še vedno niso prenesli v vsakdanjo klinično prakso in razširili v nacionalni zdravstveni mreži," pravi dr. med. Dominika Oroszy.

Dr. med. Dominika Oroszy je s sistemom in učinkovitostjo E-oskrbe zadovoljna, še vedno pa je veliko prostora za napredek. Kot pravi, ima E-oskrba velik potencial za integracijo z zdravstvenimi storitvami na daljavo ter čimprejšnje zagotovitve brezplačen uporabe E-oskrbe za tiste, ki jo potrebujejo.

"Pričakovali smo, da bo država, ko bo dobila učinkovito storitev e-oskrba, ki je bila prepoznana kot mednarodni primer dobre prakse, to takoj vključila v obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma proračun in jo tako zagotovila vsem, ki jo potrebujejo in si je sami ne morejo kupiti. Predpisovali pa bi jo družinski zdravniki, ki najbolje poznajo svoje paciente. Tukaj gre za varnost, podobno kot pri varnostnih pasovih v avtomobilih. V Veliki Britaniji e-oskrbo predpisujejo zdravniki ljudem, pri katerih menijo, da obstaja tveganje za padec."

Preberite tudi:

Novice "Avto zavarujemo kasko brez pomisleka, nase in na svoje starše pa mislimo bolj malo!"