Koliko "skritega" sladkorja zaužijete s hrano in pijačo?

Kampanja Action on Sugar bo usmerjena zlasti v spodbujanje prehrambne industrije, naj zniža raven sladkorja v vseh živilih in pijačah. Prav tako je njen namen potrošnike ozavestiti o "skritem" sladkorju v prehranskih izdelkih. Želja je, da bi proizvajalci hrane in pijače dodani sladkor zmanjšali za 30 odstotkov v prihodnjih od treh do petih letih. Dnevno naj ne bi zaužili več kot 40 gramov dodanega sladkorja Tipičen Britanec naj bi dnevno zaužil 12 žličk sladkorja, nekateri pa tudi 46. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča največ deset žličk sladkorja. Ob tem ni zanemarljiv podatek, da že pločevinka Coca-Cole (330 mililitrov) vsebuje devet žličk sladkorja oziroma 35 gramov.

Kot nam je pojasnila Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol., z Inštituta za nutricionistiko, dnevno ne priporočajo več kot 40 gramov dodanega sladkorja. "Sem štejemo sladkor, ki je bil dodan v postopku priprave živila. To je torej običajen kuhinjski sladkor, pa tudi med, rjavi sladkor in zadnje čase precej popularni kokosov sladkor, agavin sirup in podobno." Ob tem je potrdila, da mnoga živila vsebujejo kar nekaj dodanega sladkorja, na primer nekatera žita za zajtrk, sadni jogurti, brezalkoholne pijače, pa tudi druga predelana živila." Poudarila je, da prisotnost dodanega sladkorja lahko preverimo na označbi živila med sestavinami.

Več kot 60 odstotkov Slovenk in Slovencev uživa sladkor vsaj enkrat dnevno Po besedah Žive Korošec polovico energije v naši prehrani predstavljajo ogljikovi hidrati, kar je nekoliko manj od priporočil, žal pa vse večji del zaužitih ogljikovih hidratov predstavljajo prav sladkorji. "Glede na podatke nacionalne raziskave prehrambnih navad prebivalcev Slovenije ve kot 60 odstotkov odraslih uživa sladkor vsaj enkrat dnevno."

Ob tem je naša sogovornica izpostavila, da dodaten vnos samega sladkorja ni niti potreben niti priporočljiv, saj potrebe po ogljikovih hidratih preprosto in v zadostni meri zadostimo v okviru uravnotežene prehrane, predvsem z uživanjem sadja, zelenjave in različnih žit. "Ta živila so v čim manj predelani obliki priporočljiva za uživanje večkrat dnevno."

Kakšne so posledice prevelikih količin zaužitega sladkorja? Posledica prevelikih količin zaužitega sladkorja je po njenih besedah v prvi vrsti visok vnos energije, ki vodi v debelost. "Pogost vnos sladkorja vodi tudi do povečevanja tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, metabolnega sindroma, zobnega kariesa in številnih drugih zdravstvenih težav. Še posebej je po njenem mnenju treba biti previden z uživanjem sladkorja pri otrocih. Ti namreč pogosto veliko nevidnega sladkorja zaužijejo s pitjem sladkih brezalkoholnih pijač, kot so ledeni čaji, kole, vode z okusom in podobno. "Najprimernejše nadomestilo sladkih pijač je kar voda, primerno nadomestilo sladic pa je lahko sveže ali suho sadje."

Katere vrste sladkorja so najbolj škodljive in zakaj? Živa Korošec je tudi poudarila, da nobena vrsta dodanega sladkorja ni koristna ali priporočljiva, zato je sladka živila treba uživati čim redkeje in zagotovo ne vsak dan.

Ob tem je poudarila, da ljudje za slajenje vse pogosteje uporabljajo fruktozo, ker ima nizek glikemični indeks, vendar pa se ne zavedajo s tem povezanih težav. "Čeprav imata enako energijsko vrednost, se presnovni poti glukoze in fruktoze nekoliko razlikujeta. Fruktoza po absorpciji preide neposredno v jetra, kjer se njen jetrni sprejem ne uravnava z inzulinom. Ker se fruktoza presnavlja izključno v jetrih in tam vstopa v sintezo maščob, njena presnova pa ni nadzorovana z inzulinskim odzivom, visoki vnosi fruktoze lahko vodijo do različnih presnovnih in drugih zapletov, s tam pa so povezana tveganja za zamaščenost in vnetje jeter, povišanje krvnih lipidov in inzulinsko rezistenco. Takšni vplivi na zdravje bi se lahko pojavili le pri visokih vnosih fruktoze. Uživanje sadja, ki naravno vsebuje fruktozo, seveda ne predstavlja takšnega tveganja in se ga priporoča," še pojasni Živa Korošec.