Sreda,
20. 5. 2020,
19.42

Osveženo pred

3 leta, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,05

7

Natisni članek

Natisni članek

miti cepljenje lymska borelioza klopni meningoencefalitis klopi

Sreda, 20. 5. 2020, 19.42

3 leta, 8 mesecev

Miti o klopih – kaj je res in kaj ni? #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,05

7

Klopi so znova na pohodu, po epidemiji koronavirusa pa so znova na voljo tudi cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu. Še vedno pa se pojavlja ogromno vprašanj tako okoli prenašanja "klopnih" bolezni kot tudi o tem, kdaj je primeren čas za cepljenje.

Se lahko cepim, če sem pred nekaj dnevi imel klopa? Je res, da lahko vbod okuženega klopa poslabša potek bolezni, če sem ravno v obdobju med prvim in drugim odmerkom cepljenja? Te in še mnoge druge dileme te dni pestijo mnoge – sploh, če ste se v zadnjih tednih več kot sicer zadrževali v naravi in dobili kakšnega klopa. O tem, kateri miti, ki krožijo o klopih in okužbah, ki jih prenašajo, ter o cepljenju, držijo in kateri ne, smo povprašali strokovnjaka.

Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (s kratico KME) sta dve najpogostejši bolezni, ki ju pri nas prenašajo klopi.

Lymska borelioza je bakterijsko obolenje, ki se zdravi z antibiotiki in proti kateremu se ni mogoče cepiti. Bolezen je najbolj razširjena na Gorenjskem, na severnem Primorskem in v Prekmurju.


KME je virusno obolenje, proti kateremu se lahko cepimo. Endemično najbolj ogrožena območja pri nas so še vedno Gorenjska, Koroška in osrednjeslovenska regija.

Incidenčne stopnje prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa po zdravstvenih regijah v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 | Foto: NIJZ Incidenčne stopnje prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa po zdravstvenih regijah v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 Foto: NIJZ

Incidenčne stopnje prijavljenih primerov lymske borelioze po zdravstvenih regijah v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 | Foto: NIJZ Incidenčne stopnje prijavljenih primerov lymske borelioze po zdravstvenih regijah v Sloveniji v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019 Foto: NIJZ

1. Na začetku pomladi klopi še niso tako kužni in nevarni kot v kasnejših mesecih.

   NE DRŽI.

Klopi imajo štiri razvojne faze in okuženi so v vseh štirih fazah, pove asistent Zoran Simonović, dr. med. spec. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se ukvarja z nalezljivimi boleznimi. Prepričanje, da takoj na začetku pomladi, ko klopi znova postanejo aktivni, le-ti še niso okuženi s katero od bolezni, ki jo sicer lahko prenašajo, ne drži.

"Poleg tega se okužba prenaša tudi preko samice, ki izleže jajčeca, na nove klope. Tako je pravzaprav lahko klop v vsaki razvojni stopnji okužen z virusom in zato s tega vidika dvomim, da je ta trditev, da so klopi takoj po zimi manj kužni, resnična," pojasnjuje.

"Pri Borrelii burgdorferi študije kažejo, da mora biti klop prisesan na gostitelja vsaj 24 ur ali celo več, da pride do prenosa okužbe, medtem ko je za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa dovolj že kratkotrajna prisesanost," pojasnjuje asistent Simonović. | Foto: Getty Images "Pri Borrelii burgdorferi študije kažejo, da mora biti klop prisesan na gostitelja vsaj 24 ur ali celo več, da pride do prenosa okužbe, medtem ko je za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa dovolj že kratkotrajna prisesanost," pojasnjuje asistent Simonović. Foto: Getty Images

2. Če klopa odstranim v 24 urah, zmanjšam možnost okužbe s katero od bolezni, ki jih prenaša.

DELNO DRŽI.

Klopi povzročitelje bolezni – virus KME, bakterijo Borrelio burgdorferi, ki povzroča boreliozo in tudi druge, manj znane "klopne" bolezni – nosijo v svojem prebavnem traktu. Ko se prisesajo na gostitelja, lahko med sesanjem njegove krvi virus ali bakterijo prenesejo nanj, ni pa nujno, da se prenos zgodi.

"Pri Borrelii burgdorferi študije kažejo, da mora biti klop prisesan na gostitelja vsaj 24 ur ali celo več, da pride do prenosa okužbe, medtem ko je za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa dovolj že kratkotrajna prisesanost," pove sogovornik. Zato je izredno pomembno, da se po prihodu iz narave vedno temeljito pregledamo in klopa čim prej odstranimo, saj s tem zmanjšamo možnost prenosa okužbe.

Klop
Trendi Na pohodu so klopi, ki prinašajo nevarne bolezni

Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. | Foto: Thinkstock Najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi, sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Foto: Thinkstock

3. Če sem pravkar imel klopa, se v naslednjem mesecu ne smem cepiti.

 NE DRŽI.

Mnogi začnejo razmišljati o cepljenju proti KME šele takrat, ko dobijo klopa in se prestrašijo, da bi lahko zboleli za to boleznijo, ki je lahko izredno nevarna. A potem čakajo, da mine inkubacijska doba in bodo pred prvim odmerkom cepiva zagotovo brez simptomov obolenja. Vendar tudi tisti, ki so že prejeli katerega od treh potrebnih odmerkov cepiva, pogosto ne vedo, ali lahko po ugrizu klopa s shemo cepljenja nadaljujejo po predvidenem časovnem razporedu ali morajo čakati.

Vendar ugriz klopa ni kontraindikacija na cepljenje in se lahko izvede ne glede na to, ali je imel posameznik, ki se želi cepiti, v preteklih dneh oziroma tednih klopa, pojasni Simonović: "S tem, da vse tiste, ki se pridejo prvič cepiti po tem, ko so že imeli klopa, opozorimo, da jim cepljenje ne more preprečiti morebitne okužbe, do katere je lahko že prišlo ob predhodnem vbodu klopa. Cepljenje torej ne more zagotoviti zaščite za nazaj."

Prav tako pa poudarja, da v primeru, ko se v tednih po ugrizu klopa, ki mu je takoj zatem sledilo še cepljenje, vendarle pojavi klopni meningoencefalitis, se le-ta nikakor ni mogel razviti zaradi cepljenja. "Cepivo proti KME je mrtvo cepivo in kot takšno ne vsebuje živega dednega materiala virusa, zato nikakor ne more povzročiti razvoja bolezni."

Klopi imajo štiri razvojne faze in okuženi so v vseh štirih fazah. S tega vidika prepričanje, da so klopi takoj po zimi manj kužni, ne drži. | Foto: Getty Images Klopi imajo štiri razvojne faze in okuženi so v vseh štirih fazah. S tega vidika prepričanje, da so klopi takoj po zimi manj kužni, ne drži. Foto: Getty Images

4. Če sem prebolel lymsko boreliozo in se zdravil z antibiotiki, se ne smem cepiti.

 NE DRŽI.

Tudi to, da ste bili pred kratkim antibiotično zdravljeni zaradi borelioze, ki jo prav tako prenašajo klopi, ni kontraindikacija za cepljenje.

"Cepljenje prestavimo samo v času prebolevanja akutnega vročinskega obolenja. Če je nekdo ob prebolevanju vročinskega stanja zdravljen z antibiotiki, ker gre za bakterijsko okužbo, cepljenja ne prestavimo zaradi jemanja antibiotikov, temveč zaradi vročinskega stanja, ki spremlja bakterijsko okužbo," podrobneje pojasni sogovornik.

Sam antibiotik in cepivo proti KME, ki torej vsebuje mrtve viruse, drug na drugega ne delujeta negativno oziroma ne izničita delovanja drug drugega.

Klop
Novice Zaradi ugriza klopa letos zbolelo že skoraj 3.500 Slovencev

5. Če v času med prvim in drugim odmerkom cepljenja dobim okuženega klopa, bo potek bolezni težji.

 NE DRŽI.

"Cepljenje proti KME se lahko izvaja tekom celotnega leta in absolutno ne drži, da se v mesecih, ko so klopi aktivni, ne bi smeli cepiti, ker bi lahko vbod okuženega klopa v času med prvim in drugim odmerkom, ko naš organizem še ne razvije zaščite, povzročil hujši potek bolezni," zagotavlja Simonović. "Nobena študija ni potrdila teh sklepanj. Skrb tako ni potrebna, če bi nekdo v času med prvim in drugim odmerkom dobil klopa."

Simonović nekoliko bolj spodbuja cepljenje v pozno jesenskem in zimskem času izključno iz enega samega razloga, in sicer smo na ta način do pomladi, ko postanejo klopi spet aktivni, že ustrezno zaščiteni proti KME. Po prvem odmerku cepiva še namreč nismo "varni", naš organizem šele po drugem odmerku cepljenja razvije ustrezno zaščito, poudarja sogovornik.

Ugriz klopa ni kontraindikacija na cepljenje in se lahko izvede ne glede na to, ali je imel posameznik, ki se želi cepiti, v preteklih dneh oziroma tednih klopa ali ne. | Foto: Getty Images Ugriz klopa ni kontraindikacija na cepljenje in se lahko izvede ne glede na to, ali je imel posameznik, ki se želi cepiti, v preteklih dneh oziroma tednih klopa ali ne. Foto: Getty Images

6. Pri otrocih okužba s KME poteka v blagi obliki ali celo brez simptomov.

 DRŽI.

V prvih letih življenja so v primeru vboda okuženega klopa možnosti za težji potek bolezni ali hude zaplete zelo majhne. Bolezen pogosto poteka celo brez simptomov ali v zelo blagi obliki. To je značilno predvsem za KME pri otrocih, pojasni sogovornik. A dodaja: "Res pa je, da se s starostjo povečuje tveganje za klinični potek bolezni in tudi za težji potek bolezni."

tek, narava, rekreacija
Trendi Veste, kje je Slovenija v samem vrhu vseh držav?