Torek, 28. 11. 2017, 7.00
6 let, 12 mesecev
Razbijamo mite o klopih
O klopih, njihovem življenju in obnašanju, pa tudi o boleznih, ki jih prenašajo, kroži veliko zmotnih prepričanj, kar ima lahko resne posledice za naše zdravje. Ker trenutno poteka akcija "Zdravo v naravo", v okviru katere je na voljo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) po ugodnejši ceni, smo pod drobnogled vzeli nekaj takšnih mitov in preverili, ali držijo ali ne.
Klopi se na nas spustijo kot pajki z dreves
Ne drži! To je zmotno prepričanje, saj klopi ne živijo v krošnjah dreves, temveč je njihov dom talna vegetacija, torej se zadržujejo v gozdni podrasti, v grmovju in na travah. To pomeni, da se redko nahajajo višje od višine kolen odraslega človeka.
Na klope naletimo samo v gozdu
Nikakor! Za klope sicer slišimo, da so najnevarnejša zver slovenskih gozdov, vendar živijo posod, kjer najdemo talno rastje. Z njimi se tako lahko srečamo tudi na domačem vrtu, na otroškem igrišču, v mestnem parku, na sprehodih po travnikih ali pri pohajkovanju ob rekah.
V Ljubljani in Celju cepljenje po ugodnejši ceni
V okviru akcije "Zdravo v naravo" se lahko v Ljubljani še do 30. novembra po ugodnejši ceni 20 evrov cepimo proti klopnemu meningoencefalitisu, v Celju pa bo drugi val jesenskega dela akcije potekal v soboto, 2. decembra.
V Ljubljani cepljenje po akcijski ceni izvajajo osebni zdravniki, ki delujejo v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana, zato se je za termin treba naročiti, in sicer po telefonu, prek spletnega naročanja ali osebno v ordinacijskem času ambulante.
V Celju pa bo cepljenje potekalo v soboto, 2. decembra, od 8. do 15. ure in je na voljo vsem, tudi tistim, ki imajo osebnega zdravnika izbranega drugje. Naročanje ni potrebno, cepljenje pa se bo odvijalo na Gregorčičevi 5, v nekdanji ambulanti nujne medicinske pomoči poleg Reševalne postaje v ZD Celje.
Za zaščito pred klopi je dovolj repelent
Žal ne. Zaščita z repelenti ni stoodstotna in je časovno omejena, običajno traja le nekaj ur. Za dodatno zaščito lahko poskrbimo s primernimi oblačili, ki pokrijejo čim več kože, so iz gladkega materiala, ki se ga klopi težje oprimejo, ter svetlih barv, da klope na njih lažje opazimo. Nogavice zataknemo v hlače in z repelentom popršimo tudi robove oblačil. Med daljšimi pohodi v naravi se občasno ustavimo in pregledamo nepokrite dele kože. Klopi imajo še posebej radi kožo na lasišču ter druge nežne dele kože, ki jih ponovno pregledamo takoj, ko se vrnemo domov. Dlje, kot je klop prisesan, večja je namreč možnost okužbe z boleznimi, ki jih klopi prenašajo.
Če se cepim, sem zaščiten pred klopi
Ne v celoti, saj cepivo poznamo le za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom. Klopi v našem okolju prenašajo tri različne bolezni – klopni meningoencefalitis (KME), lymsko boreliozo in humano granulocitno anaplazmozo (HGA). Za KME zdravila ne poznamo, na voljo pa imamo varno in učinkovito cepivo. Za lymsko boreliozo in HGA cepiva ne obstajajo, lahko pa obe bolezni uspešno zdravimo z antibiotiki.
Če klopa odstranimo hitro, ni možnosti okužbe z boleznimi
Virus KME živi v slinavkah klopa, zato se v kri gostitelja prenese zelo hitro, v nekaj minutah po vbodu. Ker vboda zaradi anestetičnih snovi v slini klopa ne čutimo, je malo verjetno, da bi klopa opazili in odstranili pravočasno. Lymsko boreliozo pa povzročajo baketrije borelije, ki živijo v prebavnem traktu klopa, zato prenos v gostitelja lahko traja do 24 ur. S hitro odstranitvijo klopa lahko zato pomembno zmanjšamo možnost okužbe z borelijo.
Če mi v koži ostane glava klopa, bom zagotovo zbolel
To ne drži. Če klopa iz kože potegnemo nekoliko bolj na silo, lahko v koži ostane njegov rilček, ki ima obliko smrečice. To na možnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, nima vpliva. Seveda pa je rilček tujek, ki ga je treba odstraniti. To lahko poskusimo storiti s pomočjo igle ali počakamo, da ga koža sama izloči.
Klopi jeseni in pozimi mirujejo, zato v hladnem delu leta ni nevarnosti
Klopi z aktivnostjo prenehajo, ko temperature trajno padejo pod 5 do 7 stopinj Celzija. Klopi sicer prezimijo v listju, v skorji drevesnih debel in površinskih zemeljskih plasteh, aktivni pa postanejo takoj, ko se temperature ponovno dvignejo.
