Rdeča predstavlja strah, bela pa povzroča glavobol

Študija, ki je bila pred kratkim objavljena v publikaciji Personality and Social Psychology Bulletin, je naročila 69 moškim in ženskam, da si v dveh minutah zamislijo čim več zanimivih idej. Preden so začeli, so eni skupini pokazali bel, drugi pa zelen kvadrat. Ugotovili so, da so imeli ljudje, ki so jim pred nalogo pokazali zelen kvadrat, precej bolj zanimive in inovativne odgovore.

Kot pravi avtorica raziskave dr. Stephanie Lichtenfeld, pomočnica profesorja psihologije na univerzi Ludwig Maximilians v Avstriji, je zelena povezana z rastjo, tako v psihološkem kot tudi fizičnem smislu.

Rdeča: strah, neuspeh, a privlačnost In če zelena v nas spodbuja kreativnost, kakšen učinek imajo druge barve na nas? Rdeča spodbuja tako pozitivne kot tudi negativne občutke. Študija iz leta 2007 je pokazala, da lahko rdeča barva celo vpliva na rezultat pri izpitu, saj je barva povezana s strahom oziroma neuspehom. Tako je glavna avtorica te raziskave, Julia Zhu, dejala, da rdečo barvo povezujemo z nevarnostjo. Zanimivo je, da obstaja precej raziskav, ki pa različno interpretirajo pomen rdeče barve. Še starejša raziskava iz leta 2005 je ta odtenek povezala z uspehom in dominantnostjo. Do te ugotovitve so prišli na podlagi analize olimpijskih zmagovalcev iz leta 2004 – takrat je zmagalo večje število športnikov z rdečimi dresi, manj pa tistih z modrimi. So pa moškim privlačnejše ženske v rdečem, pravi raziskava iz leta 2008.

Rumena je "čvek" Rumena barva ima prav tako poseben vpliv na nas – leta 2007 so strokovnjaki pod vodstvom Ravija Mehte in Ruija Zhuja opravili prav poseben test: opazovali so obnašanje gostiteljev in gostov zabave v različno obarvanih prostorih. Najbolj zgovorni so bili povabljenci v rumeno obarvanih prostorih, medtem ko je bila zadržanost v rdeče in modro pleskanih sobah precej večja.

Manj agresivni ob rožnati Modra barva naj bi nam pomagala, da pogledamo drugače na problem, da presežemo njegove okvirje. Ima pa podoben učinek kot zelena, saj spodbuja kreativnost. Rožnata barva res ni za vsakogar – asociira nedolžnost in dekliškost. Ima pa tudi ugoden učinek na zmanjševanje agresivnosti, vsaj sodeč na raziskavo, ki jo je v 70. letih izvedel dr. Alexander Schauss, ter s tem zmanjšal napetosti med zaporniki, ko je pobarval njihove sobe v rožnato barvo.

V belih prostorih več slabosti Bela je barva oblasti, sterilnosti, čistost in avtoritete, hkrati pa tudi bolečin, natančneje glavobolov. Raziskava, ki so jo leta 1999 izvedli med delavci, ki so delali v belih prostorih, je pokazala, da se jih je velik delež spopadal z vsakodnevnimi glavoboli in občutkom slabosti.