Torek, 22. 4. 2025, 5.57
3 dni, 21 ur
Sjögrenov sindrom: kako fizioterapija pomaga pri zdravljenju
Suhe oči in usta, bolečine v sklepih ter utrujenost, a vse brez jasnega vzroka. Vse to so lahko znaki Sjögrenovega sindroma. Gre za kronično avtoimuno bolezen, pri kateri imunski sistem napade žleze, odgovorne za izločanje solz in sline. Zato se bolezen pogosto izraža tudi kot sindrom suhih oči in ust. Kar 70 odstotkov oseb s to boleznijo poroča tudi o bolečinah v sklepih, v nekaterih primerih pa se razvije tudi artritis.
Bolezen ne prizadene le žlez. Povzroči lahko tudi resnejše zaplete, kot so vnetja krvnih žil ter prizadetost pljuč in ledvic.
Sjögrenov sindrom je lahko samostojen (primarni) ali pa se pojavi skupaj z drugimi avtoimunskimi obolenji (sekundarni). Čeprav zdravila za popolno ozdravitev še ne poznamo, obstajajo učinkoviti pristopi za obvladovanje simptomov.
Medtem ko suhost oči in ust lajšamo z ustreznimi pripravki, se bolečine v sklepih lahko uspešno zmanjšajo s sodobnimi metodami fizioterapije. Preverili smo, kakšni so značilni simptomi ter kako si lahko bolniki ponovno zagotovijo življenje brez bolečin in omejitev.
Znaki in simptomi Sjögrenovega sindroma
Sjögrenov sindrom se lahko pri vsakem posamezniku izraža nekoliko drugače. Bolezen ne prizadene zgolj žlez z zunanjim izločanjem, temveč lahko vpliva tudi na številne druge dele telesa.
Eden izmed najpogostejših zgodnjih znakov, ki ga opazimo pri približno 45 odstotkih bolnikov, je suhost oči. Ta se kaže kot pekoč občutek, rdečica, utrujenost oči, občutek draženja ali kot da imate v očeh droben pesek. To se imenuje suhi keratokonjunktivitis ali kseroftalmija.
Poleg tega se pogosto pojavi tudi izrazita suhost ustne votline. Zaradi zmanjšanega izločanja sline se lahko pojavijo težave pri požiranju hrane, spremembe v zaznavanju okusa ter oteženo govorjenje – jezik se lahko prilepi na nebo. Dolgotrajna suhost ust povečuje celo tveganje za prezgodnjo zobno gnilobo.
Bolezen lahko vpliva tudi na kožo. Suha in srbeča koža je lahko posledica delovanja imunskega sistema, ki napade žleze znojnice. To povzroči zmanjšano izločanje znoja, kar dodatno prispeva k nelagodju in draženju kože.
Sklepne bolečine in artritis pri Sjögrenovem sindromu
Za bolečine v sklepih, ki spremljajo Sjögrenov sindrom, je značilno, da je prizadetih več sklepov hkrati, bolečine pa se ne pojavljajo stalno, temveč v ciklih, pri čemer se obdobja intenzivnih bolečin, ki jih imenujemo tudi izbruhi, izmenjujejo z obdobji, ko se stanje začasno izboljša.
Prizadeti sklepi so boleči, togi, občutljivi na dotik in pogosto tudi otečeni. Posledično je omejena tudi gibljivost. Najpogosteje so prizadeti sklepi na prstih, zapestjih in gležnjih, vendar se bolečine lahko razširijo tudi na večje sklepe, kot so kolena, boki ali ramena.
Pri nekaterih bolnikih se pojavljajo bolečine, ki so posledica fibromialgije – stanja, pri katerem bolečina izvira predvsem iz mišic, a jo bolniki pogosto zaznavajo kot sklepno. Zaradi prekrivanja simptomov je lahko ločevanje med fibromialgijo in artritisom, povezanim s Sjögrenovim sindromom, zelo zahtevno. Za fibromialgijo so značilne stalne, vsakodnevne bolečine z občasnimi poslabšanji, ki jih pogosto sprožijo fizični napori, stres ali motnje spanja.
Sistemski oziroma zunajžlezni znaki Sjögrenovega sindroma
Sjögrenov sindrom lahko vpliva tudi na različne notranje organe in tkiva. Takšne sistemske oziroma zunajžlezne manifestacije se pojavijo pri približno 70 odstotkih bolnikov, pri okoli 15 odstotkih pa so simptomi hujši in zahtevajo posebno obravnavo.
Med pogostejše zunajžlezne znake bolezni sodijo:
- Raynaudov fenomen – zanj so značilni pomodreli prsti, ki se pojavijo pri 10-40 odstotkih bolnikov,
- utrujenost in mišične bolečine, ki jih navaja kar tretjina bolnikov,
- miozitis oziroma vnetje mišic, ki običajno poteka blago in pogosto brez očitnih simptomov,
- prizadetost ledvic, opažena pri 10–15 odstotkih bolnikov, lahko privede do neravnovesja elektrolitov, kar povzroča utrujenost in mišično oslabelost,
- poškodbe pljuč, v redkejših primerih pa tudi srca ali perifernega živčnega sistema, kar se lahko kaže v težavah z občutkom ali gibanjem.
Morda preseneča, a približno pet odstotkov bolnikov razvije maligno limfoproliferativno obolenje. Eden izmed zgodnjih znakov so pogosto povečane bezgavke.
Zgodnje prepoznavanje teh znakov je izjemno pomembno za pravočasno diagnozo in učinkovito obvladovanje bolezni. Napredek v raziskavah obeta še boljše razumevanje mehanizmov bolezni in s tem tudi nove, izboljšane možnosti zdravljenja v prihodnosti.
Povezava Sjögrenovega sindroma z drugimi revmatskimi boleznimi
Čeprav je Sjögrenov sindrom samostojna bolezen, ki prizadene približno en odstotek prebivalstva, je pogosto povezan z drugimi revmatskimi obolenji, na primer:
- sistemski eritematozni lupus (SLE) – pri bolnikih se pogosto pojavi t. i. prekrivanje bolezni, saj imata obe podobne značilnosti, kot sta vnetje in kronična utrujenost,
- revmatoidni artritis (RA) – kar polovica bolnikov s Sjögrenovim sindromom ima hkrati tudi RA. V tem primeru govorimo o sekundarnem Sjögrenovem sindromu, saj bolezni pogosto potekata vzporedno in imata skupne imunske mehanizme.
Razumevanje teh povezav omogoča natančnejše diagnosticiranje in bolj celostno obravnavo bolnikov.
Kaj povzroča Sjögrenov sindrom?
Natančen vzrok za razvoj Sjögrenovega sindroma še vedno ni povsem znan. Zdi se, da gre za zapleteno prepletanje genetske nagnjenosti in vplivov iz okolja.
Medtem ko genetski dejavniki lahko povečajo dovzetnost za bolezen, je običajno sprožilec iz okolja – na primer virusna ali bakterijska okužba – tisti, ki aktivira imunski sistem. Ta nato telesu lastno tkivo prepozna kot tujek in ga začne napadati.
Tveganje za razvoj bolezni je večje, če ima kdo v družini že diagnosticiran Sjögrenov sindrom. Kar 12 odstotkov bolnikov ima namreč enega ali več sorodnikov s podobno diagnozo. Prav tako se pri sorodnikih pogosto pojavljajo druge avtoimunske bolezni, kot sta lupus ali skleroderma.
Potek Sjögrenovega sindroma skozi čas
Sjögrenov sindrom je dolgotrajna, kronična bolezen, ki se postopno razvija in spreminja. Natančna časovnica poteka bolezni se razlikuje med posamezniki, a kljub temu lahko opazimo nekaj značilnih faz:
- začetna faza – prvi znaki se pogosto pojavijo postopoma; bolniki začnejo opažati suhe oči, suha usta, utrujenost in občasne bolečine v sklepih,
- stabilno obdobje – pri nekaterih ostanejo simptomi dolgotrajno nespremenjeni, so prisotni, vendar ne napredujejo bistveno in jih je mogoče dobro obvladovati,
- napredovala faza – v določenih primerih bolezen napreduje in prizadene več organskih sistemov, kar lahko vodi do resnejših težav in zapletov.
Vsak bolnik bolezen doživlja nekoliko drugače, zato je pomemben individualno prilagojen pristop k spremljanju in zdravljenju.
Kako poteka diagnosticiranje Sjörgenovega sindrom?
Diagnosticiranje Sjögrenovega sindroma je lahko zahtevno, saj se bolezen pri posameznikih izraža zelo različno. Diagnoza tako temelji na kombinaciji več preiskav, od kliničnega pregleda in laboratorijskih testov (zlasti protiteles) do biopsije slinavk ter očesnega pregleda, kot je Schirmerjev test za merjenje količine solz.
Z vključevanjem teh različnih metod zdravniki lažje prepoznajo bolezen in hkrati izključijo druge morebitne vzroke za suhost oči in ust. Pri tem imajo ključno vlogo strokovnjaki, kot so revmatologi in oftalmologi.
Kako poteka zdravljenje Sjögrenovega sindroma?
Zdravljenje Sjögrenovega sindroma je usmerjeno predvsem v blaženje simptomov, saj zdravila, ki bi bolezen popolnoma pozdravilo, še ni. Za lajšanje suhosti oči in ust se uporabljajo umetne solze ter vlažilni pripravki za ustno in nosno sluznico, pri hujših sistemskih zapletih, kot sta prizadetost notranjih organov ali vnetje žil, pa zdravniki predpišejo glukokortikoide in imunosupresive.
Sklepne in mišične bolečine se lajšajo s protibolečinskimi zdravili, kot sta paracetamol ali nesteroidni antirevmatiki. Pri bolečinah v sklepih je pomemben tudi fizioterapevtski pristop. Več o tem, kako k zdravljenju pristopajo v kliniki Medicofit, poglejmo v nadaljevanju.
Celostno zdravljenje v kliniki Medicofit
Čeprav zdravila za Sjögrenov sindrom in z njim povezani artritis ni, je z naprednimi fizioterapevtskimi pristopi mogoče učinkovito ublažiti simptome in s tem izboljšati kakovost življenja. V kliniki Medicofit imajo strokovno ekipo specializirano za zdravljenje bolečin v sklepih.
Zdravljenje vedno prilagodijo posamezniku, a v osnovi se deli na štiri dele: diagnostični pregled, akutna fizioterapija, postakutna kineziologija in preventivna kineziologija.
Diagnostični pregled
Pri obravnavi Sjögrenovega sindroma je fizioterapevtski pregled ključnega pomena za razumevanje bolnikovega stanja. Pregled se začne s pogovorom o dosedanjih težavah, s poudarkom na bolečinah v sklepih. Sledi temeljit pregled sklepov, kjer fizioterapevt s pomočjo opazovanja in tipanja preverja znake vnetja, spremembe kože ter morebitno mišično atrofijo. Posebno pozornost pri tem namenijo prstom, zapestjem in gležnjem, saj so ravno ti najpogosteje prizadeti.
Sledijo gibalni in funkcionalni testi, ki pokažejo, ali je prisotna omejena gibljivost sklepov. Ocenjuje se tudi moč mišic, saj lahko dolgotrajna bolečina in neaktivnost povzročita njihovo oslabelost.
Pomemben del pregleda je še ocena bolečine, kjer fizioterapevt testira, kako se bolečina spreminja med različnimi gibi in obremenitvami. Na osnovi vseh ugotovitev se pripravi individualni načrt zdravljenja, ki se prilagodi potrebam vsakega posameznika glede na potek in izraženost bolezni.
Akutna fizioterapija
V akutni fazi Sjögrenovega sindroma ima fizioterapija ključno vlogo pri lajšanju bolečin, zmanjševanju vnetja in otekline ter izboljšanju gibljivosti in mišične moči. Terapevtska ekipa klinike Medicofit pri tem uporablja različne metode, kot so manualna terapija, mobilizacija sklepov in terapija prožilnih točk, s katerimi povečajo gibljivost, zmanjšajo napetost v mišicah ter olajšajo bolečino v prizadetih sklepih.
Zdravljenje dopolnjujejo z najsodobnejšimi instrumentalnimi terapijami, ki pospešujejo prekrvavitev, spodbujajo regeneracijo tkiva ter učinkovito zmanjšujejo bolečine in otekline:
- terapija TECAR Wintecare,
- diamagnetoterapija PERISO,
- visokoenergijski laser Summus in
- visokotonska elektrostimulacija HiTOP.
Cilj fizioterapevtske obravnave, kot jo izvajajo v kliniki Medicofit, je zagotoviti celovito in učinkovito podporo, ki jim omogoča bolj obvladljivo vsakodnevno življenje z manj bolečin.
Postakutna kineziologija
V postakutni fazi zdravljenja ima kineziologija osrednjo vlogo pri obnovi gibljivosti in povrnitvi telesne zmogljivosti. Kineziologi, strokovnjaki za gibanje, se osredotočajo na krepitev mišic okrog prizadetih sklepov in izboljšanje gibanja, kar pripomore k večji stabilnosti in zmanjšanju bolečin.
Kljub simptomom, kot so utrujenost, suhe sluznice in sklepne bolečine, je prilagojena vadba izjemno koristna. Vpliva na boljše splošno počutje, večjo kondicijo ter pozitivno učinkuje tudi na psihično zdravje. Dokazano je, da aerobna vadba pomaga zmanjšati celo utrujenost in morebitne simptome depresije.
Cilj specializirane kineziološke vadbe je dolgoročna funkcionalna okrepitev, ki posamezniku omogoča vrnitev k bolj aktivnemu in kakovostnemu življenju.
Preventivna kinezioterapija
Po uspešno končanem zdravljenju je preventivna kinezioterapija ključna za dolgoročno ohranjanje rezultatov in aktivnega življenjskega sloga. Program, kot ga izvajajo v kliniki Medicofit, vključuje posebej prilagojeno vadbo, ki je namenjena vzdrževanju splošne telesne funkcije in počutja.
Glavni cilj je krepitev moči, gibljivosti in vzdržljivosti, kar vam omogoča, da ostanete v dobri formi tudi po zaključku terapije. Vaje potekajo pod strokovnim vodstvom in so prilagojene vašim potrebam.
V kliniki Medicofit verjamejo v celosten pristop k okrevanju, zato želijo, da učinki terapije ostanejo dolgoročni. Skupaj z vami bodo gradili trdno osnovo za kakovostno življenje brez omejitev, ki jih prinaša Sjögrenov sindrom.
Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja posledic Sjögrenovega sindroma
Kliniko Medicofit je zaradi bolečin v križu in sklepih obiskala 58-letna Jana. Gospa ima že 8 let potrjeno diagnozo revmatoidnega artritisa, kasneje pa ji je bil ugotovljen še Sjögrenov sindrom. Za obisk strokovnjaka fizioterapije se je odločila zaradi bolečin, ki so se v zadnjem času močno poslabšale.
Tekom diagnostičnega pregleda je gospa pojasnila, da se ji je bolečina sčasoma zgolj stopnjevala in je bila najpogosteje prisotna med daljšim sedenjem, upogibanjem kolen in pisanjem. Bolečino ji je olajšal počitek. Že dalj časa je imela predpisano medikamentozno zdravljenje. Klinični pregled je razkril zmanjšano gibljivost kolka, kolena, gležnja, sklepov zapestja in prstov ter močno zmanjšano mišično moč.
Specialist fizioterapevt je gospe predlagal uvodno celostno 10-tedensko fizioterapevtsko zdravljenje za obravnavo bolečin kot tudi dolgoročno vključitev v preventivni program za vzdrževanje stanja. Za akutno obravnavo bolečine in vnetja se je izvajala Summus laserska terapija v kombinaciji s TECAR terapijo in HiTop visokotonsko elektroterapijo.
Do očitnega zmanjšanja bolečine je prišlo po šestih terapijah. Gospa Jana je že od uvodne terapije naprej izvajala osnovne terapevtske vaje za krepitev mišične moči in izboljšanje gibljivosti, ki so se postopoma nadgrajevale. Občasno se je fizioterapevt poslužil še specialnih manualnih tehnik za sproščanje mehkotkivnih struktur.
Ob zaključku zdravljenja je gospa poročala o odpravi bolečine, testi gibljivosti in mišične moči pa so bili v primerjavi z uvodnimi meritvami neprimerljivo boljši, kar je pozitivno vplivalo na splošno počutje pacientke. Gospa Jana je poudarila, da ji je fizioterapevtsko zdravljenje močno izboljšalo kakovost življenja, zato se je odločila za vključitev v program preventivne kinezioterapije.
Kako živeti s Sjörgenovim sindromom?
Sjögrenov sindrom je kronična avtoimunska bolezen, ki lahko pomembno vpliva na vsakdanje življenje. Bolniki se pogosto soočajo z izzivi pri prehranjevanju in govorjenju, najbolj obremenjujoči pa so bolečine v sklepih in mišična utrujenost. Kljub tem težavam je mogoče s pravilnim zdravljenjem in podporo, kot jo ponujajo v kliniki Medicofit, simptome učinkovito omiliti.
Ključno je, da pacienti redno sodelujejo s svojim zdravnikom in se držijo osebno prilagojenega načrta zdravljenja, saj tako ohranjajo boljšo kakovost življenja.
Napoved bolezni je odvisna od prisotnosti avtoprotiteles, pri čemer so protitelesa proti antigenoma Ro in La povezana z bolj sistemskim potekom bolezni. Kljub temu praviloma pričakovana življenjska doba ni bistveno skrajšana, razen pri tistih redkih bolnikih, ki razvijejo maligni B-celični limfom.
