Sobota, 6. 6. 2020, 19.59
4 leta, 5 mesecev
Štiriletna Minea se bori z levkemijo: "Začelo se je z vročino"
"Vsem materam polagam na srce, naj povišano temperaturo pri otroku jemljejo resno," poudarja dekličina mama.
"Začelo se je z vročino," se lanskega maja spominja Katarina Jenko iz Goriških brd, "hčerko sem zaradi povišane temperature odpeljala na urgenco, kjer so rekli, da ni nič takega, dva dni pozneje pa sva se vrnili, ker sem vedela, da nekaj ni v redu."
Minea z mamo Katarino
"Ko je Minea vročino dobila kdaj prej, je bila popolnoma normalna, zdaj pa je bila povsem drugačna, imela je udrte oči, kot da ni ona," je pojasnila dekličina mama. Prva diagnoza je bila gnojna angina, malčici so predpisali antibiotik, a se stanje ni izboljšalo. Nato so ju iz bolnišnice v Šempetru z rešilnim avtom poslali v Ljubljano.
"Nihče mi ni nič povedal, rekli so le, da antibiotik ne deluje. V Ljubljani so naju pripeljali na oddelek, kjer je bilo polno otrok brez las," se tistih trenutkov pred letom dni spominja Katarina. Na tisti usodni petek so Minei postavili diagnozo akutne limfoblastne levkemije (ALL).
Kako majhnemu otroku pojasniš bolezen in neprijetne terapije?
Takoj so se začele naporne kemoterapije in punkcije. "Tako zdravniki kot psihologinja so mi rekli, naj bom neposredna," je pojasnila Katarina, "Minea je zelo živahen otrok, ničesar se ne boji, in jaz sem ji takoj dejala, da ima raka. Ker pa je tako majhna, sem ji to seveda pojasnila po otroško, rekla sem ji, da je ta rakec 'bubica' v krvi in da ga moramo pregnati ven."
Deklica je vse pogumno prestajala, pravi njena mama, in to kljub temu, da je bilo kdaj res hudo. "Nekoč pri punkciji likvor nikakor ni pritekel iz igle. Tistih deset minut je bilo grozljivih, grozno je bilo gledati otroka, ki joka od bolečin in prosi, naj se konča, ker ne zdrži več," se spominja Katarina, "kljub tej izkušnji pa se je naslednjič pogumno vrnila."
Od januarja je Minea na vzdrževalni terapiji, kar pomeni, da kemoterapijo prejema v obliki tablet. Če bodo izvidi normalni, bo to trajalo še leto dni, je pojasnila njena mama. "Zdaj ji vsake štiri tedne v Ljubljani preverjajo raven levkocitov. Nazadnje so bili izvidi slabi, a smo optimistični, morda gre le za prečiščevanje telesa."
Če bi ji diagnozo postavili 14 dni pozneje, bi se rak že razširil
"K sreči se ji rak ni razširil na možgane, ampak ga je imela le v krvi. Če bi ji diagnozo postavili 14 dni pozneje in toliko pozneje tudi začeli terapije, bi ga verjetno imela že povsod," je povedala Katarina in poudarila: "K sreči sem bila tako vztrajna, ko je dobila vročino, in vsem materam polagam na srce, naj povišano temperaturo pri otroku jemljejo resno."
Sodelujte v dobrodelni dražbi vin, ki so jih donirali vinarji iz Goriških brd: