Petek, 20. 9. 2024, 22.12
2 meseca
Intervju z Jeleno Đoković za Siol.net
Jelena Đoković o vzgoji: Otroci naj imajo za vodnike starše, ne pa vrstnike #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,02
Z 38-letno Jeleno Đoković smo se pogovarjali o prihajajočem gostovanju dr. Neufelda, težavah sodobnih staršev, delovanju fundacije, njenih pogledih na starševstvo in vzgoji otrok, ki se ukvarjajo s športom.
Ljubljano je obiskala Jelena Đoković, žena srbskega teniškega asa Novaka Đokovića in direktorica njune fundacije. Čez slab mesec bo v Cankarjevem domu namreč gostila vodilnega strokovnjaka na področju otroške psihologije dr. Gordana Neufelda. V pogovoru za Siol.net je med drugim razkrila, kako na razvoj otroka vplivajo njegovi vrstniki in zakaj sta njena otroka njena največja učitelja.
Delovanje Fundacije Novaka Đokovića temelji na prepričanju, da lahko predšolska vzgoja spremeni življenja otrok in celotne skupnosti.
Jelena Đoković ni samo dolgoletna partnerka aktualne teniške legende Novaka Đokovića, temveč tudi uspešna podjetnica. Z možem sta leta 2007 ustanovila Fundacijo Novaka Đokovića, ki se posveča predvsem predšolski vzgoji otrok, ki je po njunem mnenju ključna za njihova življenja in razvoj.
V rodni Srbiji, kjer je dostop do predšolske vzgoje zelo omejen, sta doslej zgradila, obnovila ali opremila 60 vrtcev, s podpornimi programi pomagala več kot 9.470 staršem in vplivala na razvoj več kot 56 tisoč otrok. Ne delujeta pa le v Srbiji, temveč celotni regiji, kjer organizirata predavanja svetovno priznanih strokovnjakov s področja starševstva in zgodnjega razvoja.
Leta 2022 je tako v Sloveniji gostovala klinična psihologinja dr. Shefali Tsabary, lansko leto dr. Gabor Maté, čez slab mesec pa v Gallusovo dvorano Cankarjevega doma prihaja dr. Gordon Neufeld, ki se bo z občinstvom pogovarjal o tem, kako med odraščanjem ohraniti stik z otrokom.
V okviru fundacije v Ljubljani niste prvič, pripeljali ste že dva ugledna strokovnjaka. Kako se bo predavanje dr. Neufelda razlikovalo od tistih s prejšnjima gostoma?
V Ljubljano prihajamo že tretje leto. Pripeljemo strokovnjake in poskrbimo, da družinam zagotovimo dovolj informacij, da se lahko skupaj krepijo in rastejo. Prvič (leta 2022, op. p.) smo pripeljali dr. Shefali, s katero smo se pogovarjali o konceptu zavestnega starševstva. Ta pravi, da se morajo starši zavedati, da je poudarek na njih in ne na otrocih, ter razumeti, da moramo najprej rešiti težave v sebi in se nato osredotočiti na svoje otroke in njihove potrebe. Nekateri ljudje so bili nad tem presenečeni, saj jih njihovi starši niso vzgojili na ta način. Niso razumeli, za kakšne težave gre.
Naslednje leto smo pripeljali dr. Gaborja Matéja, ki nam je povedal, da imajo starši težave predvsem zaradi travm iz otroštva. Običajno so to nekatere neizpolnjene potrebe iz otroštva. Letos pa bomo pripeljali dr. Gordona Neufelda, ki je pravzaprav Matéjev mentor. Je strokovnjak za zgodnji razvoj otrok, ki traja do šestega leta starosti. To je najpomembnejše obdobje za vzgojo, saj otrokom dajemo priložnosti, da odrastejo v zdrave posameznike. Zato smo letošnje leto izbrali temo, kako ob vseh težavah odraščanja ohraniti bližino in navezanost z našimi otroki. Vemo, da odraščanje ni tako enostavno, še posebej za otroke (smeh, op. p.).
Dr. Neufeld se med drugim ukvarja s tem, kako na razvoj otroka vplivajo njegovi vrstniki, ob tem pa ignorirajo svoje starše. Kako vi gledate na to težavo?
Dejali ste, da je današnja družina ogrožena. Je to povezano s prej omenjenim vplivom vrstnikov?
Razlogov, zakaj je družina ogrožena, je veliko. Ena od začetnih težav je ta, da so v ospredju naših vrednot materialistični cilji in ne ohranjanje zdravih odnosov. To je kot učinek snežne kepe. Najprej naredimo manjšo napako, nato pa ta postaja vedno večja. Vzrok za to je, da morata oba starša trdo delati, zato z otroki ne preživita veliko časa. Težava sta tudi sodobna tehnologija in družba. Vsak lahko namreč pove, kar misli, in to za otroke ni nujno koristno ali smiselno.
Opažate to tudi pri svojih otrocih?
To opažam pri lastnih otrocih in njihovih prijateljih. Smo družina, kjer sta oba starša zelo ambiciozna, zato ima služba v naši družini pomembno mesto. Vsak dan iščeva ravnovesje, kako ne postaviti službe pred potrebe najinih otrok. Včasih se moram odpovedati nekaterim svojim sanjam, včasih pa se jim mora tudi partner (Novak Đoković, op. p.). Nočem reči, da gre za žrtvovanje, ker bi to pomenilo, da nekaj izgubljam. V resnici pridobim veliko več, če samo spremenim zaporedje svojih ciljev.
Pred mestno hišo se je pripeljala z vozilom kavalir.
Kako pomembno je, da starši razumejo psihološke potrebe otrok in kako lahko delo dr. Neufelda pripomore k temu razumevanju?
Zelo pomembno. Obstaja veliko potreb. Najprej moramo poznati svoje otroke, da bomo vedeli, kakšne so njihove potrebe. Če bi z njimi preživeli več časa in jih poslušali, namesto popravljali, bi vedeli, kaj potrebujejo. Zato je koristno poslušati ljudi, ki se na to spoznajo, in se od njih učiti. Kot fundacija smo ponosni, da smo filter za dobre vire informacij. Vemo, da za pogovor o stvareh, ki so za družino zelo pomembne, izbiramo prave ljudi.
Če se še malce osredotočiva na delo fundacije in s tem povezano vzgojo vaših otrok. So se delo v fundaciji in vaši pogledi na starševstvo po tem, ko ste postali mama, kaj spremenili?
Ja, stoodstotno. Praksa se bistveno razlikuje od teorije. To lahko prenesemo na različna področja življenja, vključno z izobraževanjem v šoli. Ko zapustiš šolo, namreč vidiš, da svet ni tako črno-bel, kot so bile črke v knjigi, in da so v ospredju vsega čustva. V teoriji je lahko enostavno narediti eno stvar, v praksi pa so prisotna čustva ljudi. Nekdo ima neko potrebo, nekdo drug ima drugo. Uresničiti dobre prakse lahko v vsakdanjem življenju postane zelo zapleteno. Tako je tudi v družini, kjer se vse začne.
Tudi Stefan in Tara Đoković sta pomemben del fundacije. "Ne morem si predstavljati, da bi bila še bolj vpletena," nam je povedala 38-letnica.
Kateri so glavni izzivi, s katerimi se soočate v fundaciji, zlasti ko gre za pomoč otrokom iz manj privilegiranih okolij?
Izziv je predvsem privabiti več ljudi, da na to težavo gledajo kot ključno. Če govorimo o težavah, ki so vsem samoumevne, ljudje pogosto obrnejo glavo in začnejo razmišljati o nečem drugem. Za nas kot fundacijo so pomembni predvsem rezultati, ki se pokažejo, ko otroci odrastejo v odrasle osebe, ki morajo sprejemati odločitve. V zgodnji fazi se uspeh otrok meri v tem, ali so shodili, ali govorijo, koliko besed povedo, kako dobri so v šoli, ali imajo veliko prijateljev, ali so dobri v športu in podobno. Ta merila uspeha v družini in zgodnji fazi niso tako pomembna kot vojna, bolezni in revščina. A v resnici je to, kar delamo, preventiva vsega. Če vzgojite zdravega otroka, bo sam vedel, kaj je prav.
Omenili ste šport. Eden od programov fundacije se ukvarja tudi z izobraževanjem staršev otrok, ki se ukvarjajo s športom. Kako se vzgoja otrok športnikov razlikuje od tistih, ki se ne ukvarjajo s športom?
Gre za odličen program, na katerega sem zelo ponosna. Še posebej, ker je navdihnjen z delom mojega moža in njegovimi lastnimi izkušnjami. V program smo vključili tudi izkušnje drugih športnikov in trenerjev. Razlika med nadarjenim otrokom in otrokom, ki v zgodnjem otroštvu takšne "diagnoze" ni prejel, je v tem, da otrok s talentom običajno postane projekt celotne družine. Ta pogosto pozabi, da se mora otrok še vedno igrati in uživati življenje ter imeti čas za ne tako resne zadeve. Za razvoj otroka morate namreč zadovoljiti njegovo čustveno rast. Ta se odvija, ko spoštujete njegove potrebe in želje. Ne smemo mu govoriti, da se ne sme igrati, da se mora učiti, trenirati po najboljših močeh in da v nečem ni dober. Starši se trudijo po svojih najboljših močeh in čutijo, da je to njihova vloga.
S tem programom ne ponujamo rešitev, ampak starše spodbujamo k razmisleku, kaj bi lahko storili bolje. Enako je s trenerji, tudi oni morajo z otrokom ravnati kot z otrokom in ne profesionalnim športnikom. Včasih se otroka utrudi, še preden doseže profesionalno raven. Vsi si moramo vzeti nekaj časa za razmislek.
V družini Đoković sta oba zakonca zelo ambiciozna, zato je služba velika prioriteta.
Kaj so največje napake sodobnih staršev?
Mislim, da se starši v sodobni družbi, ki jim ne dovoliti biti starš, trudijo po svojih najboljših močeh. Če bi navedla samo eno napako, ne bi bilo koristno. Kot družba namreč ne varujemo družin in vloge staršev. V takšni družbi je delati napake neizogibno.
Kateri projekt fundacije vam je osebno najbolj pri srcu in zakaj?
V Ljubljani sem, ker sem zelo navezana na program, imenovan Podpora, ne popolnost (orig. Podrška, ne perfekcija). Že samo ime pove, da moramo družine podpirati, ne pa od njih pričakovati popolnosti. Popolna družina, starši in otroci namreč ne obstajajo. In ne bi smeli obstajati. Če bi bili popolni, bi bili bogovi (smeh, op. p.). To je tipičen pregovor.
Ta projekt mi je res pri srcu in rada delam s starši ter s psihoterapevtko Smiljano Grujić, ki je ustvarila ta program. V Srbiji imamo 15 središč za starše, kjer imamo delavnice. V vsakem ciklusu, ki traja deset tednov, gostimo približno 600 staršev, ki se zberejo in z nami govorijo o svojih težavah ter iščejo rešitve za vsakdanje težave.
"Vemo, da odraščanje ni tako enostavno, še posebej za otroke," se je pošalila.
Je vaš cilj, da se otroka, ko odrasteta, aktivno vključita v fundacijo in jo morda prevzameta?
Že zato, ker sem njuna mati, sta močno vpletena. Ne morem si predstavljati, da bi bila vpletena še bolj. Dejstvo je, da živim njuno otroštvo in grem skozi njune težave ter se približujem družinam z vsakdanjimi težavami. Ko bosta odrasla in imela svoje otroke, bosta morda razumela, zakaj je vse to tako pomembno.
Dejali ste, da sta vaša otroka Stefan in Tara vaša največja učitelja. Kaj je najpomembnejša stvar, ki sta jo naučila vaju z Novakom?
Mislim, da vsak dan prejmem veliko pomembnih sporočil. Včasih se mi pokvari "radio", tako da ne sprejmem vsega, kar mi povesta (smeh, op. p.). Najpomembnejša stvar pa je zagotovo čustveno zdravje. To je poleg navezanosti in povezanosti ključ vsake družine. Če smo čustveno zdravi in preskrbljeni, se bo vse izšlo.
Zaradi otrok se mora včasih odpovedati nekaterim svojim sanjam.
Janković ju želi prepričati, da se preselita v Ljubljano
Predstavitve dogodka v mestni hiši se je udeležil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je Jeleni Đoković podaril pozlačen spominek v obliki čebele slovenskega oblikovalca Oskarja Kogoja. Jelena mu je v zahvalo za podporo podarila dres Srbije s podpisom svojega moža. "Za Zorana, od Novaka," je zapisano na dresu.
Janković je pohvalil delo fundacije in poudaril, kako pomembno je, da se ukvarjamo z zgodnjim razvojem otroka. Pri tem je lansko streljanje v beograjski šoli izpostavil kot najslabši primer, ki se lahko zgodi, če se z otroki ne ukvarjamo. Dejal je, da ima fundacija podporo mestne občine, in Ljubljano opisal kot družinam prijazno mesto. Pošalil se je tudi, da zakonca Đoković že dalj časa prepričuje, da si v Ljubljani zgradita hišo in se preselita.
Jelena Đoković je ljubljanskemu županu podarila posebno darilo.
Đokovićeva zahvala Srbiji
Zakonca Đoković sta se spoznala v srednji šoli. Skupaj sta od leta 2004, deset let kasneje pa sta svojo zvezo okronala še s poroko. Sta tudi ponosna starša devetletnemu sinu Stefanu in sedemletni hčerki Tari. Fundacijo sta ustanovila z namenom, da vrneta državi in skupnosti, iz katere prihajata. Đokovićeva prvotna ideja je namreč bila, da se z vlaganjem v otroke in mlade talente zahvali Srbiji, ki mu je v tenisu omogočila marsikaj. Doslej so v projekte vložili že več kot 16 milijonov evrov.
Družina Đoković na olimpijskih igrah v Parizu, kjer je Novak osvojil prvo zlato medaljo.
Preberite tudi:
