Jure Gregorčič

Ponedeljek,
27. 2. 2017,
16.38

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,38

Natisni članek

Natisni članek

avtocesta avtocesta elektronsko cestninjenje DARS Telekom Slovenije GVO

Ponedeljek, 27. 2. 2017, 16.38

7 let, 2 meseca

Naše avtoceste brez zapornic: prvi portali digitalnega cestninjenja

Digitalno cestninjenje: prva testna portala dobivajo Primorci in Gorenjci #foto

Jure Gregorčič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,38
Na poti do večje pretočnosti avtocest: Postavljena prva dva portala elektronskega cestninjenja | Foto GVO

Foto: GVO

V preteklih dneh sta na hitri cesti H4 (med izvozom Selo in izvozom Vogrsko) in avtocesti A2 (med izvozom Brezje in izvozom Radovljica) zrasla prva testna portala za elektronsko cestninjenje. Postavitev bo pomembno vplivala na kakovost in pretočnost prometa na slovenskih cestah. Pred poletjem sledi postavitev 126 konstrukcij po državi.

Čas postavitve štiritonske konstrukcije s prečko nad voziščem, ki sta jo izvedli družbi Telekom Slovenije in GVO, je bil rekorden: popolna zapora je trajala samo 23 minut.

Hiter začetek projekta z nočno montažo, krajšo od pol ure

Na poti do večje pretočnosti avtocest: Postavljena prva dva portala elektronskega cestninjenja | Foto: GVO Foto: GVO Prva dva portala na cesti proti Novi Gorici in gorenjski avtocesti pri Brezju bosta tako izpolnjevala potrebe pravočasnega testiranja delovanja sistema in opreme za t. i. mikrovalovno cestninjenje. 

Za montažo štiritonske in 24 metrov široke jeklene konstrukcije nadzornega portala pri Vogrskem so ponoči ob popolni zapori ceste potrebovali 23 minut. V naslednji noči so za montažo druge konstrukcije pri Brezju, težke 2,8 tone in dolge 32 metrov, ob eni uri zjutraj potrebovali le minuto več.

V prihodnjih mesecih bo po slovenskem avtocestnem križu zraslo še 126 podobnih konstrukcij. V družbi GVO so za Siol.net potrdili, da nameravajo vseh 126 postaviti še pred začetkom poletnega turističnega vala, saj želijo z gradnjo omrežja čim manj posegati v prometne tokove in varnost na avtocestah.

Po drugi strani pri Darsu pravijo, da gre vseeno pričakovati zastoje zaradi del pri gradnji več kot sto cestninskih portalov za elektronsko cestninjenje za vozila, težja od 3,5 tone.

Vseh 126 konstrukcij bodo predvidoma postavili še pred začetkom poletnega turističnega vala, saj želijo z gradnjo omrežja čim manj posegati v prometne tokove in varnost na avtocestah.  | Foto: GVO Vseh 126 konstrukcij bodo predvidoma postavili še pred začetkom poletnega turističnega vala, saj želijo z gradnjo omrežja čim manj posegati v prometne tokove in varnost na avtocestah. Foto: GVO

Dars: Popolne zapore bodo ponoči

Na poti do večje pretočnosti avtocest: Postavljena prva dva portala elektronskega cestninjenja | Foto: GVO Foto: GVO Trenutno na celotnem avtocestnem omrežju potekajo gradbena dela velikega in več kot 90 milijonov evrov vrednega projekta, pravijo na Darsu. 

V gradbeni fazi dela med drugim zaobjemajo:

- postavitev jeklenih varnostnih ograj na območju bodočih portalov
- ter izkope za njihovo priključitev na električno in optično omrežje, pa tudi za temelje portalov.

Na Darsu pravijo, da dela opravljajo ob zaporah odstavnih pasov, s katerimi lahko v najmanjši mogoči meri zmanjšujejo pretočnost prometa zunaj prometnih konic. Vendar se občasnim zastojem in upočasnitve prometa ne bo mogoče izogniti, saj določena dela zahtevajo tudi zaporo voznega pasu.

Montaža prečk portalov čez vse pasove avtoceste bo potekala postopno in bo predvidoma končana do poletja. V čim večjem obsegu bodo popolne zapore izvajali v nočnem času, ko je najmanj prometa. Zaradi zagotovitve varnosti so kratkotrajne popolne zapore posameznega dela avtoceste nujne.

Foto: Zemljevid lokacij portalov sistema elektronskega cestninjenja

Zemljevid portalov sistema elektronskega cestninjenja | Foto: DARS/zajem zaslona Foto: DARS/zajem zaslona

Kaj je sistem elektronskega cestninjenja?

Uporabnikom bo v novem elektronskem cestninskem sistemu za težka vozila na voljo popolna avtomatska rešitev z elektronsko napravo v vozilu (OBU: On-Board Unit), imenovano SiGO.  | Foto: Klemen Korenjak Uporabnikom bo v novem elektronskem cestninskem sistemu za težka vozila na voljo popolna avtomatska rešitev z elektronsko napravo v vozilu (OBU: On-Board Unit), imenovano SiGO. Foto: Klemen Korenjak Dejavnosti za vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3.500 kilogramov (težka vozila oz. vsa nevinjetna vozila) se nadaljujejo.

Kot rečeno, bo na avtocestnem omrežju po novem 126 fiksnih cestninskih portalov nad avtocestami in hitrimi cestami. Ti bodo uporabljali t. i. tehnologijo DSRC (Dedicated Short Range Communication). Ta uporablja frekvenco 5,8 gigaherca, omogoča pa brezžično komunikacijo med vozilom in obcestno napravo. Od 126 portalov jih bo 15 dodatno opremljenih z napravami za stacionarni cestninski nadzor.

Uporabnikom bo v novem elektronskem cestninskem sistemu za težka vozila na voljo popolna avtomatska rešitev z elektronsko napravo v vozilu (OBU: On-Board Unit), imenovano SiGO. Ta vsebuje DSRC-tehnologijo, ki je skladna s področno evropsko Direktivo 2004/52/ES. Naprave SiGO, ki bodo za uporabo avtocest za težka vozila obvezne, bodo v lasti družbe DARS. Zanje bodo uporabnikom zaračunali razmeroma nizke administrativne stroške ob pridobitvi elektronske tablice ter višje v primeru izgube, poškodovanja, kraje …

Vir: DARS

Leta 2018 bo slovenski avtocestni križ brez zapornic in cestninskih postaj

V prihodnjih dveh ali treh mesecih bo torej zaradi gradnje konstrukcij sistema elektronskega cestninjenja na avtocestah povečano število delovnih zapor. Dars voznike prosi za razumevanje in spoštovanje hitrostnih omejitev. Uvedba novega elektronskega cestninskega sistema je namreč predpogoj za načrtovano postopno odstranitev cestninskih postaj in povečanje pretočnosti prometa za vse.

V Sloveniji se bo cestnina od težkih vozil (tovornjakov, avtobusov in vseh drugih nevinjetnih vozil) predvidoma od začetka leta 2018 zbirala v prostem prometnem toku. To pomeni, da se ta vozila zaradi plačevanja cestnine ne bodo več ustavljala pred zapornicami cestninskih postaj, ki jih bodo lahko zaradi vzpostavitve novega elektronskega cestninskega sistema postopoma odstranili. | Foto: Klemen Korenjak V Sloveniji se bo cestnina od težkih vozil (tovornjakov, avtobusov in vseh drugih nevinjetnih vozil) predvidoma od začetka leta 2018 zbirala v prostem prometnem toku. To pomeni, da se ta vozila zaradi plačevanja cestnine ne bodo več ustavljala pred zapornicami cestninskih postaj, ki jih bodo lahko zaradi vzpostavitve novega elektronskega cestninskega sistema postopoma odstranili. Foto: Klemen Korenjak

Kratko ozadje projekta ECS

ponudba Telekoma za elektronsko cestninjenje | Foto: Bor Slana Foto: Bor Slana Kot je znano, je konec septembra lani začela veljati pogodba o vzpostavitvi in delovanju večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku na avtocestah in hitrih cestah za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tonami (težka vozila). Vrednost pogodbenih del je 90 milijonov evrov (brez davka) in zaobjema vzpostavitev sistema in izvajanje dogovorjenih storitev v desetletnem obdobju delovanja sistema.

DARS je pogodbo sklenil s konzorcijem Telekoma Slovenije in Q-Free ASA iz Norveške. Strošek vzpostavitve sistema je približno 46 milijonov evrov. Vzdrževanje sistema stane od tri do štiri milijone letno, deset milijonov evrov sredstev pa je rezerviranih za realizacijo dodatnih zahtev naročnika, med drugim za:
- postavitev cestninskih/nadzornih portalov na novih odsekih avtocest in hitrih cest
- ter nabavo dodatnih količin OBU in druge opreme.

Trojane: deset dni po začetku merjenja povprečne hitrosti na slovenskih avtocestah


Pri GVO poudarjajo, da gradnja sodobnih digitalnih poti zahteva nenehno strokovno izobraževanje ter ustrezno, kakovostno opremo mobilnih ekip, ki morajo s svojim delom zlasti v urbanih področjih zagotoviti čim hitrejšo izvedbo del z minimalno količino hrupa. Svoje terenske ekipe so zato opremili s sodobnim voznim parkom mobilnih delavnic, ki so postavljene na bazna vozila z nizkimi izpusti in med drugim opremljena s sodobnimi in tihimi električni agregati za energijsko neodvisnost.  | Foto: Klemen Korenjak Pri GVO poudarjajo, da gradnja sodobnih digitalnih poti zahteva nenehno strokovno izobraževanje ter ustrezno, kakovostno opremo mobilnih ekip, ki morajo s svojim delom zlasti v urbanih področjih zagotoviti čim hitrejšo izvedbo del z minimalno količino hrupa. Svoje terenske ekipe so zato opremili s sodobnim voznim parkom mobilnih delavnic, ki so postavljene na bazna vozila z nizkimi izpusti in med drugim opremljena s sodobnimi in tihimi električni agregati za energijsko neodvisnost. Foto: Klemen Korenjak