Sobota, 18. 9. 2021, 22.50
3 leta, 2 meseca
Severna morska pot
Kaj to pomeni? Rusi želijo svoj "Sueški" prekop.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,97
9
V naslednjih treh letih bi radi skoraj potrojili količino prepeljanega tovora čez severno morsko tovorno pot.
Severna morska pot povezuje Tihi in Atlantski ocean prek ruskih arktičnih voda, zato ni mogoč celoleten prehod brez pomoči posebnih lomilcev ledu, ki sproti čistijo prevozno pot. Ker bi ta severna pot prinesla bistveno krajše potovalne čase in okrepila strateški položaj Rusije, bodo do leta 2024 za razvoj te pomembne tovorne poti namenili 735 milijard rubljev (8,62 milijarde evrov)
Zaradi topljenja arktičnega ledu se je v zadnjih letih odprla nova pot, ki pa je bila uporabna le nekaj mesecev na leto. Rusi so potrpežljivo čakali, da se je stopilo dovolj ledu, in bodo zdaj lahko začeli razvijati to strateško pot. Šele ko bodo po severni morski poti lahko tovorne ladje plule celotno leto, se bo zaradi strateškega položaja ta pot lahko kosala s Sueškim prekopom.
Čez Arktiko čez celotno leto že leta 2030
Kot prvi so novo plovno pot opravili pri ladjarju Cosco Shipping davnega leta 2013. Kitajska tovorna ladja Yong Shen se je kot prva odpravila na prvi trgovski transport po severni morski poti nad Rusijo. A v zadnjih osmih letih je promet lahko potekal le v določenih mesecih in še to skupaj s podporo ledolomilcev. Rusi bodo zdaj z velikimi naložbami poskrbeli za razvoj te poti in jo do leta 2030 pripravili za možnost celoletne plovbe.
Rusi so severno morsko pot izpostavili kot pomembno alternativo že spomladi, ko je ladja Ever Given za teden dni blokirala Sueški prekop. Številnim ladjarjem je ta plovna pot zanimiva izključno zaradi ekonomskih dobrobiti. Za prevoz tovora iz pristanišča Dalian na severovzhodu Kitajske do Rotterdama je potrebnih petnajst dni manj, kot če bi uporabili tradicionalno plovbo prek Sueškega prekopa in Sredozemskega morja.
Konvoj tovornih ladij sledi ledolomilcu, a tudi to prečkanje Arktike je mogoče le nekaj mesecev na leto. Z novimi jedrskimi ledolomilci bi Rusi radi do leta 2030 omogočili prehod tovornih ladij čez celotno leto.
V treh letih skoraj potrojiti količino prepeljanega tovora
50 leti pobedi – 50 let zmage je ruski jedrski ledolomilec razreda Arktika. Velja za največji jedrski ledolomilec na svetu. Gradnje se je začela 4. oktobra 1989 v Baltiški ladjedelnici v Sankt Peterburgu, vendar se je leta 1994 prekinila zaradi pomanjkanja sredstev in se ponovna začela leta 2003.
Rusi želijo do leta 2024 pospešiti promet skozi severno morsko pot in povečati količino prepeljanega tovora iz 33 milijonov ton na 80 milijonov ton. Do leta 2035 bi radi z odprtjem celoletne prevozne poti to številko povečati na 160 milijonov ton. Za primerjavo, Sueški kanal dovoli na letni ravni prepeljati milijardo ton tovora. Da bi dosegli te številke, bodo do leta 2024 v razvoj z ledolomilci vložili 735 milijard rubljev (8,62 milijarde evrov), od tega bo država prispevala že prej omenjenih 274 milijard rubljev (3,21 milijarde evrov).
Arktika postaja pomembna strateška točka Rusije, zato je regijo med prioritetne točke dodal tudi Vladimir Putin. S topljenjem ledu se namreč odpirajo nova področja za izkoriščanje naravnih virov. "Arktična regija ima ogromen potencial. V smislu naravnih virov govorimo o 15 milijard tonah nafte in 100 bilijonov kubičnih metrov zemeljskega plina. Dovolj za desetine, če ne stoletja zalog," je povedal Aleksander Novak, podpredsednik ruske vlade.
Kontroverzno rudarjenje in izkoriščanje naravnih virov na Arktiki že buri duhove in številne države so izrazile nasprotovanje. Toda Rusi nadaljujejo svoje načrte. Aktivirali bodo ledolomilec na jedrski pogon, ki je poleti prišel do Severnega tečaja. Rosatom, podjetje, ki je izdelalo jedrski ledolomilec, namerava izdelati v naslednjih petih letih še več podobnih ladij. Vsak takšen ledolomilec stane 400 milijonov dolarjev (340 milijonov evrov) in ga izdelujejo tudi sedem let.
9