So Slovenijo po krivem očrnili? Bili naj bi drugi najdražji, kako je v praksi?

Sodeč po podatkih evropskega observatorija za alternativna goriva (EAFO) naj bi bili Islandija in Portugalska najcenejši pri hitrem polnjenju (enosmerni tok DC) električnih avtomobilov, Norveška in Slovenija pa najdražji.

Za izhodišče so vzeli teslo model 3 in baterijo polnili od deset do 80 odstotkov v 25 minutah. Na Islandiji bi bilo treba za sto kilometrov dosega (pri analizi ni jasno, kakšna je bila predvidena poraba vozila) plačati le 2,8 evra, na Portugalskem pa dobre tri evre. Ceno za sto kilometrov dosega na Norveškem so postavili pri 18,9 evra, v Sloveniji pa kar pri 17 evrih. Navedeni ceni sta seveda izjemno visoki.

Ultra zmogljive polnilnice so najdražje, a jih vozniki tudi redkeje uporabljajo. Foto: Gregor Pavšič Navedene cene so nerealno visoke

Kot kažejo spodnje številke, so bile navedene cene v evropski raziskavi vsaj za Slovenijo močno napihnjene. O ceni 17 evrov za sto prevoženih kilometrov ne moremo poročati niti pri najdražjem ponudniku, kaj šele pri povprečju na trgu. Za razliko od prodaje klasičnih goriv pa so pri ponudnikih električnih polnilnic razlike v cenah res precej večje in trg na tem področju prav gotovo deluje bolje kot pri prodaji fosilnih goriv.

Kje so "hitri" električni kilometri najcenejši?

Ionity ima poleg Tesle konkurenčne cene, če upoštevamo mesečno naročnino za nekaj evrov. V okolici Ljubljane njihovih polnilnic še ni. Foto: Gregor Pavšič

Za večino so hitre polnilnice le manjši del mesečnega stroška za energijo

Pri zgornjem pregledu nismo upoštevali energijsko najbolj varčnih avtomobilov. Tak primer bi bila lahko tesla model Y (RWD), pa tudi hyundai ioniq 6 – pri obeh smo v zadnjih mesecih na testu končali s povprečno porabo 16 kilovatnih ur (kWh) na sto kilometrov. Pri izračunu smo upoštevali nekoliko višjo porabo 18 kWh. Te porabe so realne vsaj poleti, pozimi pa so nato (skupaj z računi) za okrog 20 do 30 odstotkov višje.

Tudi pri zgornjih cenah pa je treba poudariti, da to ni dejanski dolgoročni ali mesečni strošek energije za sto prevoženih kilometrov. Za kaj takega bi bilo treba upoštevati kombinacijo vseh virov polnjenja, saj je to doma bistveno ceneje. Kdor bo baterijo lahko polnil doma ponoči, bo na hitre javne polnilnice redkeje zavil. Pomembne pa so na daljših poteh tako doma kot tudi v tujini.

Število hitrih polnilnic ob evropskih avtocestah hitro raste, Tesla in Ionity pa prevzemata konkurenčno pobudo na trgu. Foto: Gregor Pavšič Tesla in Ionity prevzemata pobudo

Najceneje se v Sloveniji vozijo (v primeru hitrega polnjenja) lastniki Teslinih avtomobilov, če baterijo polnijo na kateri izmed njihovih hitrih polnilnic. Cena za kWh tam ni ves čas ista, temveč se spreminja glede na predvideno zasedenost. Sredi dneva je cena nekaj centov višja kot zjutraj ali ponoči. Tesline polnilnice so od konkurence cenejše tudi za voznike drugih električnih avtomobilov in to tudi v primeru, ko voznik ne sklene naročnine.

Mesečna naročnina je pogoj, da postanejo konkurenčne tudi druge polnilnice. To še posebej velja za Ionity, ki ima redno ceno visoko, z naročnino pa se cena približa sprejemljivim 50 centom za kWh elektrike. Že osnovna naročnina se hitro povrne, težava je le lokacija teh polnilnic v Sloveniji. V osrednjem delu države jih namreč ni, jih pa najdemo v Žalcu, Radovljici, Mariboru, Kopru, pri Novem mestu in podobno. Ionity, ki je konzorcij več avtomobilskih proizvajalcev, jih postavlja z vidika primerne razporeditve na pomembnih prometnih koridorjih.

Tesla in Ionity tako prevzemata pobudo na evropskem trgu. Tujci, ki se odpravijo na daljšo pot, najlažje uporabljajo njihove polnilnice in v posameznih državah ne obiskujejo lokalnih ponudnikov. To je tudi izziv za slovenski Petrol. Sodeč po naših izkušnjah so lokalni ponudniki lahko zelo dragi tudi v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Cena za eno kWh na hitri polnilnici lahko stane tudi več kot 80 centov.