Toyota Tour z užitkom brezčasne vožnje v naravnem okolju

Ko se vozimo v naravi in se nam nikamor ne mudi

Avtomobili naj bi pri ljudeh spodbujali strast, vožnja z njimi prav tako. V stresnem vsakdanjiku, ko nam avtomobil pomeni vse pogosteje le sredstvo za (kar najhitrejši) prevoz od točke A do točke B, so možnosti avtomobilskega uživanja postale zelo dragocene. Dodano vrednost avtomobilska vožnja dobi, ko jo združimo s turizmom, odkrivanjem novega in neokrnjeno naravo krajinskega parka. Vse to je združilo finale Toyota Toura, ki smo ga izpeljali v Idriji in njeni okolici.

Svoj izletniški načrt bo uresničil Denis Mekinda

Finale je bil za sedmerico dejansko le priložnost, da uresničijo svoj sanjski "road trip" in se kot zmagovalci s toyoto RAV4 podajo na pot po Evropi. Naloge niso bile povsem avtomobilske, temveč so združile spretnosti terenske vožnje z iznajdljivostjo in sproščenostjo ob izzivih s področja idrijske turistično-kulturne dediščine. Med finalisti se je oblikoval pravi moštveni duh, zato gromek aplavz Denisu Mekindi, ko smo v neposrednem prenosu na SiOL-u razglasili končnega zmagovalca, ni bil presenetljiv. Simpatičnemu Celjanu in njegovi ženi, ki ga je spremljala med finalnimi vožnjami in preizkusi, smo vsi privoščili pot proti Rusiji. Takoj po razglasitvi je Mekinda vse finaliste povabil na pijačo.

Do cilja s kar najnižjo povprečno porabo goriva

Finalisti so se s toyotami RAV4 vozili večinoma po makadamskih cestah idrijskega krajinskega parka. Treba je poudariti, da ni šlo za hitro vožnjo, temveč okolju prijazno. Navsezadnje je del končne ocene sestavljala tudi kar najnižja povprečna poraba. Točke so finalisti zbirali tudi prek zvijanja žlikrofov, klekljanja čipk,tiskarskih spretnosti v partizanski tiskarni Slovenija ter mirnih živcev na off road poligonu na idrijskem Mestnem trgu.

Zaradi uživanja na cestah so pozabili na naloge

Končni zmagovalec Denis Mekinda je vodil že po prvem delu tekmovanja. Čeprav je bil najboljši le v klekljanju, je bil med vsemi najbolj konstanten. Na žlikrofih, v tiskarni in pri klekljanju (enako število točk kot Mekinda) se je najbolje izkazal Mišo Kanlič, na "off road" poligonu pa Miha Vovk.

"Če se pošalim, sem pri žlikrofih pričakoval tudi kulinarični preizkus, ne samo izdelavo," je med druženjem na prizorišču finala, ko smo čakali še na odločilni kviz, dejal poznejši zmagovalec Mekinda. Vsi finalisti so v en glas zatrjevali, da so uživali ob iskanju njim povsem novih cest med Idrijo, Zadlogom, Idrijsko Belo, Krekovšem in Vojskim. "Še sem bom vrnil v Idrijo. V vožnji sem tako užival, da sem zgrešil enega od skritih namigov ob trasi," je priznal Miha Vovk.

Na off road poligonu so bili kar bledi

Ob vrnitvi v Idrijo so imeli finalisti dovolj časa za sprehod po najstarejšem slovenskem rudarskem mestu. Toda nato jim je zastal dih, ko so videli skrajni naklon toyote land cruiser in RAV4 na off road poligonu. "Opazil sem nekaj bledih obrazov in slišal nekaj vzdihov," je pozneje povedal inštuktor Miran Kacin. "Voznik je najšibkejši člen avtomobila. Toda ko so se umirili in poslušali moje napotke, ni bilo težav."

O končni uvrstitvi je odločal kviz

Odločilni del Toyota Toura je predstavljal kviz iz devetih vprašanj, ki so se v eni tretjini dotikali Toyotine tematike, preostala vprašanja pa so bila vezana na idrijsko turistično-kulturno dediščino. Ob tem so morali prepoznati tudi pomen nekaj besed v idrijskem narečju. V neposrednem prenosu na SiOL-u so morali med drugim povedati:

- da Toyotin logotip sestavljajo tri elipse, - da je predsednik Toyote Akiro Toyoda, - da Toyotini hibridni avtomobili uporabljajo samodejni menjalnik CVT, - da je edina tekoča kovina pri sobni temperaturi živo srebro, - da se velika lesena črpalka za črpanje vode iz rudnika imenuje kamšt, - da je Idrija status mesta dobila v 18. stoletju, - da je bilo nagajivemu rudarskemu škratu po legendi ime Perkmandlc, - da je bil osnovni namen klavž splavljanje lesa.

Po koncu vseh nalog pa so jim teknile idrijske jedi – žlikrofi, bakalca, zeljševka, ocvirkovca in smukavc.