Petek, 3. 6. 2016, 4.47
7 let, 2 meseca
Test nove generacije
Kia sportage AWD – nadgradnja slovenske uspešnice SUV tudi v smeri prestiža
Preizkusili smo novo kio sportage s 185 "konji", štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom. Prepričala nas je z voznimi lastnostmi, presenetila pa z manjšo porabo od podobno opremljene, vendar šibkejše predhodnice na testu pred šestimi leti.
Poudarki
Lahko trdimo, da je novi SUV bolj resnega, možatega videza.
Sportage četrte generacije se je ravno prav povečal in malo "natreniral" karoserijske mišice, da serijskim litim platiščem na prvi pogled ne bi prisodili 19 palcev.
Novi sportage ima spredaj povsem ločeno nameščene luči brez stika z odprtinami za dovod zraka, zato pa sta zadnji svetlobni enoti po novem povezani s širokim kromiranim trakom.
Lahko trdimo, da je novi SUV bolj resnega, možatega videza, tako da je zdaj predhodnik videti skoraj preveč "šminkerski". No, verjamemo, da sta za koga celo lepša prejšnja zašiljena žarometa, neposredno povezana z masko, prav tako sta tudi meglenki tvorili celoto s spodnjo odprtino v odbijaču.
Voznik predhodnega modela bo v novem vozilu takoj opazil spremenjen volan, dva okrogla merilnika namesto treh, preoblikovano osrednjo konzolo z osempalčnim zaslonom in v štirih vrstah nanizana stikala avdio sistema, klimatske naprave, in ogrevanja ter hlajenja sedežev.
Cena vozila kljub akcijskemu popustu zbode v oči, vendar je treba najprej preveriti seznam opreme. Ni samo obsežen, vključuje mnoge elemente, ki preprosto ne morejo biti poceni. Seveda pa vedno obstaja možnost, da se jim kupec odpove.
Motor: 2-litrski 136-kilovatni turbo-dizelski CRDi
Poraba na testu: 8,7 l/100 km
Cena testnega vozila: 38.290 evrov
S kio smo z zadovoljstvom prevozili nekaj hitrih kilometrov po zavitih cestah. Volan "za prijet" je z dvema zavrtljajema in tri četrt natančen, podvozje pa zanesljivo in udobno hkrati. Izbira programa "sport" ne daje posebno razburljivih občutkov, čeprav avtomatika prestavlja za kakšnih 500 vrtljajev višje.
SUV od glave do pete
Sportage je tipičen predstavnik vedno bolj priljubljene populacije SUV, ki v zadnjem času pobira kar 25-odstotni prodajni delež. Po obliki je podoben praktično vsem športnim terencem, pri čemer ni nujno, da je to hyundai tucson. Pri tem pa že na daleč prepričuje, da je zares kia, tudi tiste, ki na sprednji maski ne vidimo tigrovih čeljusti. Bolj vpadljive so poteze, ki izražajo drznejšo dinamiko, saj mora sportage tekmovati s kalibri, kakršen je na primer qashqai.
Bočna silhueta ohranja več elegantnosti, terenske obrobe okoli blatnikov in pod pragovoma so tanke. Vpadljiva rdeča barva je razkosana s kromiranimi letvami, svoje dodajajo svetleča 19-palčna kolesa in strešni letvi, z boka celo žarometa in sprednji meglenki soustvarjajo kontrastno svetlečo kuliso. Sportage prijazno pozdravi svojega gospodarja, ki se mu približa s ključi v žepu, tako da osvetli kljuko v vratih in poravna poklopljeni par ogledal.
Delno do pretežno prestižna notranjost
Notranjost odločneje v smer prestiža. Napredek v kakovosti je očiten.
Usnjeni perforirani, ogrevani in hlajeni vidno prešiti sedeži v prostorni notranjosti so del prestiža. Panoramsko steklo dovaja svetlobo, stopnje električnega pomika pa pri Kii (in tudi pri Hyundaiu) še niso tako naravnali, da vozniku ni treba gledati pod strop pri izbiri enega od položajev tako stekla kot senčila.
Armaturna plošča z merilniki in osrednjo konzolo deluje sveže, tudi manjše spremembe na volanu so lepše, pri tem pa je notranjost po videzu in otipu izdelana iz kakovostnih materialov. No, k vozilu z osnovno ceno 40 tisočakov ne spadajo električno pomična stekla, od katerih samo na voznikovi strani zadostuje en pritisk stikala.
Sportage, enako kot vsi novejši športni terenci, prevzema vlogo potovalnega vozila, zato je v njem osem utorov za namestitev različnih plastenk, dvopodročna klimatska naprava, ozvočenje JBL in navigacijska naprava. Potniki na zadnji klopi (ogrevana zunanja sedeža) lahko spremenijo naklon naslonjala, kar omogočata dva položaja za namestitev konzole z zadnjim rolojem.
Kupce vozil SUV zanimajo tudi prtljažniki
Še posebej tiste, ki bi sicer posegali po karavanih. Slabih 500 litrov ni nič posebnega, je pa spodaj dvojno dno z dvema koritoma in še domiseln prostor za namestitev konzole z rolojem.
Kia ponuja zanimive možnosti odpiranja: s postankom treh sekund za zadnjim odbijačem s polnimi rokami vrečk, s stikalom iz kabine in z daljinskim upravljalnikom. Vse to je v ceni vozila Tudi zapiranje je seveda električno, manjka le polaganje zadnjih naslonjal s strani prtljažnika.
Gremo na teren ali ne?
Sportage po eni strani razkriva določene terenske apetite, saj z izdatnim navorom in samodejnim menjalnikom z lahkoto premaguje strme kolovoze. Po drugi strani pa terenske želje umirja z ne prav visoko oddaljenostjo od tal (172 milimetrov), še bolj pa z avtocestnimi pnevmatikami dimenzije 245/45 R19. No, za povrh je opremljen samo z opremo za popravilo poškodovane pnevmatike namesto rezervnega kolesa.
Primerjava med AWD in 2WD je žal odpadla, a sliko za občutek imamo
Strmina ni bila tolikšna, da je beli sportage 2WD ne bi mogel prevoziti.
Ob prevzemu testnih vozil je bil naš namen opisati praktične razlike med dvo- in štiripogonskima različicama kie sportage. Kmalu po prvih posnetkih nam je načrte pokvaril nepridiprav, ki je z nadvoza na avtocesti s kamnom razbil vetrobransko steklo dvopogonske kie. Tako smo uspeli pripraviti samo video posnetek speljevanja na klancu s približno desetodstotnim naklonom.
Strmina ni bila tolikšna, da je beli sportage 2WD ne bi mogel prevoziti. V nepremagljive težave pa smo ga spravili med poizkusom speljevanja, kjer se je eno od pogonskih koles na sipki podlagi vrtelo v prazno.
Rdeči sportage AWD je enak preizkus speljevanja opravil mimogrede. Ko je na sprednji osi desnemu kolesu spodrsnilo, je takoj priskočila na pomoč zadnja os. Do podobne razlike med pogonoma 2WD in AWD lahko pride tudi na spolzki asfaltni podlagi, še posebej pa med vleko priklopnega vozila.
Cena testnega vozila: 40.890 EUR; cena z akcijskim prihrankom 2.600 EUR: 38.290 EUR
Cena osnovne različice: 23.590 EUR (kia sportage 1.6 GDi 2WD LX fun eco)
Dodatna oprema: 0 EUR
Redno servisiranje do 150.000 km: 1.910 EUR
30.000 km: 337 EUR / 60.000 km: 440 EUR / 90.000 km: 337 EUR / 120.000 km: 440 EUR / 150.000 km: 356 EUR
Časovni interval med servisi je dve leti.
Podatke nam je priskrbela PR-služba slovenskega zastopnika.
Večina testnih kilometrov po asfaltu
Negativno oceno bi lahko dobila prestavna ročica samodejnega menjalnika, ki se pri ročni izbiri prestavljanja pomakne na levo, pri tem pa zadane ob voznikovo desno stegno.
Z gumami preseka 45 in brez rezervnega kolesa smo se odpovedali vožnji po grobih podlagah, na kakršnih smo bili že kdaj prisiljeni menjati kolo. Makadamskih cest se nismo povsem izognili in lahko poročamo, da je vožnja tiha in stabilna.
S kio smo z zadovoljstvom prevozili nekaj hitrih kilometrov po zavitih cestah. Volan "za prijet" je z dvema zavrtljajema in tri četrt natančen, podvozje pa zanesljivo in udobno hkrati. Izbira programa "sport" ne daje posebno razburljivih občutkov, čeprav avtomatika prestavlja za kakšnih 500 vrtljajev višje.
Negativno oceno bi lahko dobila prestavna ročica samodejnega menjalnika, ki se pri ročni izbiri prestavljanja pomakne na levo, pri tem pa zadane ob voznikovo desno stegno. Eden od petih voznikov našega uredništva se je zaradi svoje nastavitve sedeža kar odpovedal ročnemu menjavanju prestav.
Množica stikal zahteva vajo
Ob našteti množici stikal na pritisk naj z olajšanjem zapišemo, da sta vsaj veliki stikali za dvopodročno klimo okrogli, kakor tudi vrtljiva gumba za glasnost in ročno izbiranje radijskih frekvenc.
Čeprav je na osrednji konzoli v štirih vrstah razporejenih kar 23 stikal (osem za avdio sistem, dvakrat po pet za usmerjanje zraka in ogrevanje stekel ter pet za ogrevanje in hlajenje sedežev), ne trdimo, da bi bilo upravljanje nepregledno. Stikala rešuje njihova velikost, rahel zasuk konzole proti vozniku in razločna osvetljenost.
Vendar to če ni vse! Stikala, povezana z vožnjo, so enako kot pri hyundai tucsonu razporejena v treh sklopih, in sicer: na prečkah volanskega obroča, na konzoli med sedežema (drive mode, zapora razdelilnika, spuščanje po strmini …) in na levi strani armaturne plošče ob vratih (TCS off, lane assist, nadzor mrtvega kota, električno odpiranje prtljažnika …).
Ob našteti množici stikal na pritisk naj z olajšanjem zapišemo, da sta vsaj veliki stikali za dvopodročno klimo okrogli, kakor tudi vrtljiva gumba za glasnost in ročno izbiranje radijskih frekvenc. V opravičilo vsemu zapisanemu navajamo, da se z večino teh stikal lahko poigrava tudi sopotnik.
Solidni podatki o porabi
Med dinamično relacijsko vožnjo je testna srednje naložena kia sportage porabila 7,8 litra goriva na sto kilometrov.
Med dinamično relacijsko vožnjo je testna srednje naložena kia sportage porabila 7,8 litra goriva na sto kilometrov. Vožnja po omejitvah pomeni števec na 54 v naseljih in 95 na odprtih cestah. Na ravnem odseku avtoceste smo tempomat nastavili na 135 (po satelitih je to 130), motor se je vrtel z 2.300 vrtljaji, računalnik pa je prikazoval trenutno porabo okoli osmih litrov goriva na sto kilometrov.
Kombinacija težke noge, umirjene vožnje, vožnje v mestu in po avtocesti je dala rezultat 8,7 litra goriva na sto kilometrov. Ob upoštevanju dejstev, kot so masa 1.700 kilogramov, 136 kilovatov, štirikolesni pogon, "esuvejevski" koeficient zračnega upora in samodejni menjalnik, trdimo, da je sportage dovolj varčen avtomobil.
S šeststopenjskim samodejnim menjalnikom je seveda mogoče prestavljati ročno s pomikom naprej v višje prestave in obratno. Najprej pa mora voznik premakniti prestavno ročico k sebi in pri tem ga na levo obrnjen kromiran zaporni gumb dregne v stegno. Zato morajo nekateri vozniki med ročnim izbiranjem prestav odmakniti nogo stran od vmesne konzole, ob kateri jim sicer (če so tako navajeni) med vožnjo počiva desna noga.
Kia ponuja zanimive možnosti odpiranja: s postankom treh sekund za zadnjim odbijačem s polnimi rokami vrečk, s stikalom iz kabine in z daljinskim upravljalnikom. Vse to je v ceni vozila Tudi zapiranje je seveda električno, manjka le polaganje zadnjih naslonjal s strani prtljažnika.