Maska hladilnika se razteza čez praktično celoten sprednji del. Žarometi so skriti v kotu, dnevne LED luči zaokrožijo vpadljivo zunanjo podobo sportagea.
Foto: Gašper Pirman
Ko je pred dvajsetimi leti na slovenskih cestah Kio zastopal mali kockasti model pride z razbarvanimi zadnjimi žarometi in odlično opremljena sephia, ki je bila oblikovana predvsem po okusu Američanov, si nihče ni mislil, da lahko Korejci naredijo takšen preskok naprej. Pred kratkim je na slovenske ceste zapeljala peta generacija modela sportage. Oblikovno povsem samosvoj SUV sledi digitalni preobrazbi znamke, z zdravo mero fizičnih stikal in umetne pameti pa uspešno nagovarja mlajše in obenem starejše, bolj zadržane kupce. A je sportage zagotovo všeč vsem. Njegova podoba je res drugačna in vpadljiva, a so očitno imeli pri Kiji prav, ko so ob razkritju sportagea povedali, da je oblikovan po okusu Evropejcev. Sportage je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta najbolje prodajani srednje veliki SUV pri nas, mi pa smo sedli za volan odlično opremljene izvedenke GT line, ki jo je poganjal najbolje prodajani 1,6-litrski bencinski motor.
S prodajnim vzponom športnih terencev se je vse bolj povečeval vpliv sportagea znotraj Kijine prodajne palete. Tega so se zavedali tudi Korejci in ga z vsako generacijo približevali željam Evropejcev. Globalno gledano je bil sportage daleč najbolje prodajan model znamke, pri nas pa ga je prehitel bistveno manjši in cenejši stonic. Drugi je bil sportage, ki je zaostal le za nekaj deset avtomobilov. Večji brat je bil gledano z vidika celotnega trga šele sedemnajsti najbolje prodajani avto pri nas. Kakšen zadetek v polno v smislu njegove podobe, raznolike motorne palete in zdrave mere fizičnih stikal so naredili pri Kiji pravzaprav, govorijo prodajni rezultati v prvih sedmih mesecih. Konkurenca v segmentu, kjer se cene v povprečju gibljejo med 30 in 40 tisoč evri, je gromozanska. Sportage je po podatkih Sekcije za osebna motorna vozila najbolje prodajani avto v svojem segmentu in četrti najbolje prodajani avto v Sloveniji.
Na slovenske ceste zapeljal že pred 28 leti
Da so ga Slovenci vzljubili, je hitro jasno tudi na cesti, saj smo jih kar nekaj opazili na naših cestah. To niti ni težko. Sportage s svojim videzom vsekakor izstopa in zagotovo ni všeč tistim, ki ne želijo izstopati. V dolžino sicer meri povsem običajnih 4.515 milimetrov, bistveno manj običajni pa je nos avta, ki je z novo znatno večjo in širšo masko hladilnika v hipu prepoznaven. Nemogoče je spregledati tudi dnevne led luči v obliki črke C in ločene matrične žaromete, potisnjene povsem v kot karoserije. GT line prinaša še zadnji difuzor, velika 19-palčna platišča in po vzoru športnih avtov več odprtin za zračenje motorja ter zavor. Dodatno je še nekaj oznak in v primerjavi z drugimi paketi nekoliko več kroma.
Sportage je tehnični bratranec hyundai tucsona. Oba sta oblikovno posebna, čeprav tucson še za malenkost bolj polarizira. Foto: Gašper Pirman
Bogata oprema ostaja prepoznaven znak
A pustimo zunanji videz ob strani, saj so okusi različni. Bolj nam je bil všeč prvi vtis, ko smo sedli za volan. Res je, da gre za najbolje opremljeno različico in bo v cenejših paketih manj usnja in nekaj stikal, toda že po nekaj sekundah je jasno, da so storili velik korak naprej. Materiali so odlični, ukrivljeno steklo digitalnih merilnikov in multimedijske naprave poudari njegovo digitalno plat in nekaj podrobnosti je prav posrečenih. Recimo majhen zavihek pri stikalih za stekla za lažje in hitrejše zapiranje vrat. Všeč nam je tudi minimalistična podoba začetnega zaslona na večopravilni napravi. Tam sta izpisani le ura in radijska postaja. Voznik do nekoliko bolj zapletenih menijev dostopa s podrsom vstran. Hvalimo tudi slovenske menije in obilico fizičnih stikal. Teh je v primerjavi s tekmeci ogromno, saj so se jim nekateri povsem odrekli. Potrebujemo tudi nekaj časa, da se navadimo na položaj stikal, toda njihova uporabnost je neprimerno boljša kot nenehno tapkanje po zaslonu. Tukaj ciljamo predvsem na peugeot 3008, cupra formentor, opel grandland in druge, ki v ospredje potiskajo uporabo zaslona na dotik pred fizičnimi stikali.
Brez krpice ne bo šlo
Desetim stikalom na osrednjem grebenu na pomoč priskočijo še stikala na volanskem obroču in digitalizirana fizična stikala. Na zadnje se je treba nekoliko privaditi, a je rešitev zelo preprosta, stikala so uporabna za upravljanje klimatske naprave ter radia. Tako vrtljivo stikalo upravlja temperaturo ali glasnost multimedije.
Osrednjo konzolo in določene dele notranjosti so pri Kiji "oblekli" v klavirsko svetlečo črno plastiko. Proizvajalci nas že nekaj let prepričujejo, da je ta svetleča rešitev premijska in izboljša počutje v potniški kabini. Že od samega začetka se s tem ne strinjamo, gre predvsem za veliko nadlogo, ki zahteva nenehno čiščenje s krpico. Že po nekaj urah vožnje so se na osrednji konzoli nabrali prstni odtisi in prah.
Kaj nas je zmotilo?
V notranjosti je precej na prah in prstne odtise občutljive klavirske plastike. Samodejni menjalnik ni popolnoma usklajen z delovanjem motorja, povezava apple carplay in android auto delujeta izključno preko kabla, in ne brezžično.
Foto: Gašper Pirman Foto: Gašper Pirman
Zadnja klop ni pomična, a ima nastavljiva naslonjala
Kot pravijo pri Kiji, imajo potniki v drugi vrsti 996 milimetrov prostora za kolena in 998 milimetrov prostora za glave. Prtljažnik ima prostornino 591 litrov, sedeži se zložijo v razmerju 40:20:40 in ob podrti celotni klopi nastane 1.780 litrov velik prtljažnik prostor. To v praksi pomeni, da je na zadnji klopi precej prostora za potnikova kolena. Brez težav zadaj sedita dve odrasli osebi, prtljažnik je dovolj velik tudi za vso kramo, ki jo s seboj prinese vikend izlet v hribe. Potniki zadaj bodo cenili dvojni priključek USB, še bolj prav pride nastavljanje klimatske naprave za zadnjo klop.
Birokrati v Evropi bodo zadovoljni, voznik malce manj
Paket opreme GT-line kot najbogatejši v ponudbi vsebuje prav vso varnostno opremo, ki je na voljo za sportagea. Seznam je res dolg in vključuje vse najnovejše sisteme. Med njimi je zagotovo najbolj uporaben, a obenem tudi daleč najbolj moteč sistem za nenamerno menjavo voznega pasu. Njegovo delovanje je preveč agresivno in prehitro poseže v vožnjo. Da ne zmoti voznika s svojim vpletanjem v vožnjo, mora voziti čisto po sredini voznega pasu. Manjši premik proti eni izmed črt že aktivira njegovo agresivno popravljanje vozne smeri.
Izredno drag samodejni menjalnik, smiselno doplačilo za večjo moč
Poleg petih paketov opreme so kupcem na voljo še trije bencinski 1,6-litrski motorji, prostorninsko enako veliki dizelski motor in
Foto: Gašper Pirman
priključni hibrid. Osnovni motor je na voljo brez elektrifikacije, torej gre za povsem običajen prisilno polnjeni motor. Dodatno sta na voljo še prostorninsko enaka motorja, vendar delujeta v blago hibridnem ciklu. Manjša dodatna 48-voltna baterija in sistem zaganjalnika/alternatorja dvigne ceno za malenkost več kot tisočaka, sistemska moč se ne spremeni in ostane pri 110 kilovatih. Doplačilo za samodejni menjalnik je nekoliko večje, saj je treba pri paketu GT line za sedemstopenjsko avtomatiko doplačati 4.400 evrov. Večina kupcev bo tako izbrala ročni menjalnik, kar ob takšnem doplačilu svetujemo tudi mi (in to kljub temu, da je samodejni menjalnik res prijeten za vožnjo in izboljša udobje vožnje). Je pa po drugi strani to zanimivo pri štirikolesnem pogonu. Ob izbiri paketa GT line in ob samodejnem menjalniku je treba zanj doplačati le 1.600 evrov. Še bolj zanimivo je, da pri Kiji za močnejši bencinski motor z 132 kilovati zahtevajo le 700 evrov doplačila.
Vsekakor vsakemu kupcu sportagea priporočamo obisk salon. Njihov cenik je težko berljiv in ob številnih popustih je težje ugotavljati končno ceno avtomobila. Na ceniku je namreč napisan cenik za financiranje, ki mu je dodan še popust za gotovinski nakup, končna cena ima upoštevana oba popusta. Po ceniku tako testni sportage stane 39 tisoč evrov, a je pod ceno s tabelami kar nekaj zvezdic in dodatnih pojasnil na ceno avtomobila.
Bencinska klasika s pridihom elektrifikacije
Kot že omenjeno, je testni sportage poganjal močnejši bencinski štirivaljnik. Gre za sila uglajen motor, ki je v prostem teku zelo tih. Zaradi obilice moči se dobro znajde tudi pri avtocestnih hitrostih, kjer pa kdaj samodejni menjalnik nerazumljivo vztraja v šesti prestavi in ne prestavi v sedmo prestavo. Do določene neusklajenosti prihaja tudi pri speljevanju, kjer bi si želeli več uglajenosti. Tudi ob manjšem pritisku na plin se sprednji kolesi zavrtita v prazno, odziv menjalnika je enostavno preveč agresiven. Na trenutke zna to biti moteče, saj si marsikdo misli, da je voznik z avtom speljal agresivno in divje. Še podatek o povprečni porabi goriva - na testu se je povprečna poraba ustavila pri 7,9 litra. Na avtocesti je presegla mejo osmih litrov, v mestu prav tako, proti sedmim litrom pa se je približala pri umirjeni podeželski vožnji.
3,13
Sportage je tehnični bratranec hyundai tucsona. Oba sta oblikovno posebna, čeprav tucson še za malenkost bolj polarizira.
priključni hibrid. Osnovni motor je na voljo brez elektrifikacije, torej gre za povsem običajen prisilno polnjeni motor. Dodatno sta na voljo še prostorninsko enaka motorja, vendar delujeta v blago hibridnem ciklu. Manjša dodatna 48-voltna baterija in sistem zaganjalnika/alternatorja dvigne ceno za malenkost več kot tisočaka, sistemska moč se ne spremeni in ostane pri 110 kilovatih. Doplačilo za samodejni menjalnik je nekoliko večje, saj je treba pri paketu GT line za sedemstopenjsko avtomatiko doplačati 4.400 evrov. Večina kupcev bo tako izbrala ročni menjalnik, kar ob takšnem doplačilu svetujemo tudi mi (in to kljub temu, da je samodejni menjalnik res prijeten za vožnjo in izboljša udobje vožnje). Je pa po drugi strani to zanimivo pri štirikolesnem pogonu. Ob izbiri paketa GT line in ob samodejnem menjalniku je treba zanj doplačati le 1.600 evrov. Še bolj zanimivo je, da pri Kiji za močnejši bencinski motor z 132 kilovati zahtevajo le 700 evrov doplačila.
20