Petek, 7. 4. 2017, 7.13
9 mesecev, 2 tedna
V surovih zavojih peska in prahu
To so dosežki Mazde v reliju kot najbolj skrajnem testu avtomobila
Avtomobilski reli je kompleksen, taka pa je tudi narava vsakodnevne uporabe avtomobila. Mazdi je uspelo dobiti tri relije za svetovno prvenstvo in sedemkrat zmagati tudi na relijih v Sloveniji. Tomaž Jemc je nekdanji smukač, udeleženec olimpijskih iger v Sarajevu, ki je z vrhunsko mazdo več let vozil v vrhu slovenskega avtomobilskega športa. Adrenalin tovarniške mazde 323 je izkusil tudi legendarni finski smučarski skakalec Matti Nykänen.
Za večino avtomobilskih proizvajalcev je avtomobilski šport poseben magnet. To namreč ni racionalno okolje vsakodnevne avtomobilske industrije, kjer odločitve krojijo tabelice v Excelu, premišljene odločitve in strategije na podlagi vsakega pretehtanega vloženega evra. Avtomobilski šport poslovni naravi podjetja prinaša iracionalnost in prav zaradi nje je to okolje tako privlačno in odmevno. Na dirkah najrazličnejših raven in zvrsti se pretakajo čustva. To je tisti dodatni dejavnik, ki plemeniti posel in ki s pomočjo življenjske energije in zanosa pomaga krepiti ugled blagovne znamke.
Nagradna igra: enotedenska vožnja z vozniško perfektno Mazdo MX-5
Bi preizkusili Mazdino vozniško prefekcijo in adrenalin prvovrstnega roadsterja?
Kliknite: Podarjamo teden vožnje s fascinantno Mazdo MX-5
Mazdina tehnična pot: od boga modrosti do avtomobilske popolnosti #foto
Avtomobilski šport poslovni naravi podjetja prinaša iracionalnost in prav zaradi nje je to okolje tako privlačno in odmevno. Na dirkah najrazličnejših ravni in zvrsti se pretakajo čustva. Mazda je v motošportu spisala veliko uspešnih zgodb.
Raznovrstnost relija preslikava vsakodnevno raznovrstnost naših cest
Avtomobilski reli je tista disciplina avtošporta, ki najbolje odraža skrajno preizkušanje vsakdanjih civilnih avtomobilov. Večina voznikov se s svojim avtomobilom vozi po najrazličnejših cestah. Nekaj časa so lahko hitre, nato tudi bolj ozke in zavite, marsikdo rad zapelje tudi na makadamsko cesto. Dež je neizogibni sopotnik ljubitelja avtomobilov, v zimskih mesecih se je nemogoče izogniti tudi snegu. Prav ta raznovrstno pa odlikuje reli in komur uspe pripraviti dirkalnik, ki bo sposoben vožnje na najvišji ravni v tako raznovrstnih pogojih, bo dober avtomobil naredil tudi za vsakega svojega kupca.
Dirkalne mazde so v letih po osamosvojitvi Slovenije navduševale tudi na slovenskih dirkah. Z njimi je bil najuspešnejši Tomaž Jemc. Navdušenec nad avtomobili je bil na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu član reprezentance v smuku, doma pa je imel serijsko športno mazdo 323 s štirikolesnim pogonom. Ta je za sprejemljiv denar v tistih letih ponujala veliko športnih užitkov, kar je k njeni vožnji vodilo tudi gorenjskega vsestranskega športnika. Leta 1992 jo je predelal v dirkalnik in se udeležil prvega relija državnega prvenstva samostojne Slovenije. Že na svojem prvem reliju je zmagal na eni izmed hitrostnih preizkušenj.
"V prvi sezoni smo imeli že več zelo dobrih rezultatov, nato pa smo se odločili za njeno predelavo v skupino A. Motor je bil pravi in na ravni tovarniškega. Dobili smo ga na Finskem. Restriktor turbopuhala je bil takrat le 38-milimetrski, tako da je imel motor na valjih moč kar 380 'konjev'. Moči je bilo resnično veliko, obenem je bil avtomobil cenejši kot takrat najboljši štirikolesni dirkalniki za reli. Menjalnik je bil prav tako vrhunski. Pozneje smo morali imeti zaradi novih tehničnih pravil le še 34-milimetrski restriktor. V turbopuhalo je torej prišlo manj zraka, kar je zmanjšalo moč, predvsem pa količino navora. Z 1,8-litrskim motorjem pa smo imeli motor manjše delovne prostornine kot tekmeci. Spomini so seveda lepi, saj so bili to pravi dirkalniki z neposredno mehansko tehniko," se relijev spominja Jemc, ki je z mazdo 323 GT-R dobil sedem relijev za slovensko državno prvenstvo v skupni razvrstitvi.
Mazdo RX-7 skupine B je poganjal 1,3-litrski Wanklov motor z močjo 300 "konjev" in 270 njutonmetri navora. Moč se je prenašala na zadnji par koles.
Nemcu je z vizijo Mazde v reliju uspelo že v času znamenite skupine B
Povezava civilnih in dirkalnih avtomobilov je bila tudi vizija Achima Warmbolda, ki je sredi osemdesetih let ustanovil zasebno moštvo Mazda Rally Team (MRT). Sedež so imeli v Bruslju v Belgiji, Warmbold pa je sprva izdelal dirkalnik na osnovi modela 323 skupine A. To je bila le priprava na razvoj Mazdinega dirkalnika skupine B, ki je nastal na osnovi mazde RX7. Ta avtomobil je poganjal Wanklov motor, pogon pa je bil usmerjen na zadnji kolesi. Ko je leta 1985 na vrhuncu skupine B s tem avtomobilom Ingvar Carlsson na makadamski klasiki relija Akropolis v Grčiji osvojil tretje mesto, je Warmboldova ekipa dobila tudi pozornost tovarniške Mazde.
Mazda je leta 1987 zablestela na zasneženem reliju po Švedskem, kjer je slavil nekdanji svetovni prvak Timo Salonen.
Ingvar Carlsson je bil v svetovnem prvenstvu najuspešnejši voznik Mazdine tovarniške ekipe. Štirikolesna mazda 323 je prišla na tekmovalne ceste v pravem trenutku
Ko je mazda svoj model 323 izdelala s štirikolesnim pogonom, si ne bi mogla izbrati boljšega trenutka. Ko je mednarodna avtomobilska organizacija FIA ukinila skupino B in je vrh svetovnega relija pripadel skupini A, so morali proizvajalci štirikolesni pogon za dirkalnike imeti že serijsko vgrajen v svoje civilne avtomobile.
Mazda je bila na ta izziv dobro pripravljena, v svojo sredino pa je sprejela tudi nekaj znamenitih voznikov svetovnega relija. Med temi so bili tudi nekdanji svetovni prvak Timo Salonen, sin Mazdinega trgovca na Finskem, legendarni Hannu Mikkola in omenjeni Carlsson kot skandinavski specialist za dirkanje po makadamu in snegu. Mazdi je uspelo dobiti tri relije za svetovno prvenstvo. Med temi je najbolj izstopala zmaga že na drugem reliju leta 1987 na Švedskem, ko je Salonen po snegu in ledu nadzorovano dirkal s povprečno hitrostjo 96 kilometrov na uro in zmagal s prednostjo 23 sekund.
Tovarniška mazda za Finca na slovenskem makadamu
Na mednarodni ravni je z mazdo 323 konec osemdesetih in v začetku devetdesetih odlično vozil tudi finski profesionalec Mikael Sündstrom. Leta 1988 je bil ta odlični Finec tudi gost slovenskega relija Saturnus, kjer je, kot se za Skandinavca spodobi, blestel predvsem na zelo priljubljenih makadamskih cestah. Sündstrom si je kljub odstopu prislužil simpatije slovenskih navdušencev nad avtomobilskim športom, poslanstvo športnih mazd pa so nekaj let pozneje nadaljevali omenjeni Jemc in še nekaj drugih slovenskih voznikov (Miro Grad, Vojko Podobnik, Miha Rihtar …).
Video: Na sovozniškem sedežu tovarniške mazde legenda smučarskih skok Matti Nykanen