Torek, 27. 12. 2016, 4.00
7 let, 2 meseca
Na slovenskih cestah zaradi alkohola letos umrlo 34 ljudi
Alkohol na cestah ubija: bodo Slovence spametovale preventiva ali strožje kazni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
23
Alkohol na slovenskih cestah povzroči tretjino vseh žrtev prometnih nesreč, toleranca do alkoholiziranih voznikov pa je še vedno prevelika, ugotavljajo pristojne inštitucije in policija. V Sloveniji je vožnja pod vplivom alkohola le prekršek, ne kaznivo dejanje, ponekod v tujini na tragično nesrečo ne čakajo več. Kakšen vpliv bi imele strožje kazni na prometno kulturo Slovencev in kdaj lahko voznika pri nas sploh doleti zaporna kazen?
Do konca novembra se je na slovenskih cestah zgodilo že več kot 16 tisoč prometnih nesreč, od tega se jih je skoraj šest tisoč končalo s telesno poškodbo ali smrtjo. V prvih enajstih mesecih leta je na slovenskih cestah umrlo 119 ljudi.
Kako voznike danes kaznujejo slovenska sodišča?
Kdaj lahko voznika doleti zaporna kazen?
Infografika - Statistika prometnih nesreč in povezava z alkoholom
Vaše mnenje - Bi podprli višje kazni za vožnjo pod prekomernim vplivom alkohola?
Približno tretjina prometnih nesreč, v katerih so letos na slovenskih cestah umirali ljudje, je bila neposredno povezana z vožnjo pod prekomernim vplivom alkohola.
Letos je na slovenskih cestah umrlo 125 ljudi
Statistika prometne varnosti na slovenskih cestah je neizprosna. Letos je do 26. decembra na njih umrlo 125 ljudi, lani v celem letu 120, leta 2014 pa 108 oseb. Lani je bil na slovenskih cestah črn mesec julij, letos pa so se najhujše nesreče pripetile že v prvih mesecih leta.
V zadnjem četrtletju je število žrtev sicer stalno upadalo in meseca september in oktober sta bila iz tega vidika celo najuspešnejša v zadnjih letih. Vseeno pa v oči bode skupno število žrtev, ki tudi na ravni Evropske unije močno zaostaja za sprejetimi resolucijami držav članic za dvig prometne varnosti do leta 2020. Področje prometne varnosti v Sloveniji je sicer dokaj razpršeno in kljub dejstvu, da je zanj odgovorna Agencija za varnost prometa (AVP), do zdaj ni doživela večjih pretresov.
V zadnjih petih letih je alkohol na slovenskih cestah vzel 170 življenj
Čeprav so uradni razlogi za nastanek prometne nesreče zelo skopi in posplošeni, med glavne krivce še vedno spada alkohol, poudarja Igor Velov, direktor AVP. Približno tretjina vseh žrtev na slovenskih cestah je umrla v nesreči, ki jo je zakrivil voznik pod vplivom alkohola. To število je v primerjavi z enakim obdobjem lani naraslo kar za 23 odstotkov, število prometnih nesreč pa celo za četrtino. Povedano drugače, v zadnjih petih letih je alkohol na slovenskih cestah vzel 170 življenj in lažje ali huje poškodoval 4.156 oseb.
"Alkohol v prometu je izjemno nevaren dejavnik, ki - pogosto v kombinaciji s prehitro vožnjo - velikokrat botruje najhujšim prometnim nesrečam. Že manjša količina alkohola lahko oslabi sposobnost miselnega presojanja in motorične sposobnosti. Voznik je tako prepričan, da vozi bolje kot dejansko, čeprav ima slabšo sposobnost zaznavanja," opozarjajo na policiji.
Decembra policisti začasno odvzeli 663 vozniških dovoljenj
Problematika se je na slovenskih cestah nadaljevala tudi decembra. Policisti so 18 dni opravljali poostren nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola ali nedovoljenih drog. Med to akcijo so preizkus opravili na 22 tisoč voznikih. Med vsemi vozniki je bilo 795 preizkusov pozitivnih, 295 voznikov pa je imelo nad 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Dodatnih 20 voznikov je preizkus odklonilo. Policisti so v tem obdobju začasno odvzeli 663 vozniških dovoljenj in pridržali 21 oseb.
Kdor v Slovenij vozi pod prekomernim vplivom alkohola, stori le prekršek. V nekaterih evropskih državah je to že samodejno kaznivo dejanje. Bi moralo biti tako tudi v Sloveniji?
Lahko toleranco do alkohola v prometu odpravijo le zagrožene višje kazni? Ponekod v tujini je že vožnja pod vplivom alkohola kaznivo dejanje …
Toleranca do vožnje pod vplivom alkohola je v Sloveniji še vedno visoka. Enako velja tudi v primeru uporabe drog ali pa čezmerne utrujenosti, ki je za volanom prav tako zelo nevarna. Zadnja raziskava AVP in policije je pokazala, da bi se četrtina anketirancev usedla v avtomobil, ki bi ga vozil alkoholiziran voznik.
Vožnja pod vplivom alkohola je v Sloveniji le prekršek, v nekaterih drugih evropskih državah (v državah Skandinavije, v Veliki Britaniji in Nemčiji) pa je že sama po sebi kaznivo dejanje, razlagajo na ministrstvu za infrastrukturo. V Sloveniji to postane šele v primeru krivde, torej povzročitve prometne nesreče.
V Veliki Britaniji je pravosodno ministrstvo začelo posvetovanje, ali bi kazen za povzročitev prometne nesreče s hudimi poškodbami (smrtjo) zaradi alkohola, uporabe telefona in podobnih primerov dvignili s 14 let na dosmrtno zaporno kazen. Pri tem ne gre le za alkohol, temveč tudi uporabo telefona, vožnjo v nasprotni smeri na avtocesti ali hitri cesti in podobno …
Velov: Stališče Agencije za varnost prometa je ničelna toleranca do alkohola
So lahko višje kazni primeren ukrep za dvig prometne varnosti ali pa je treba še naprej vlagati v preventivo in ozaveščanje ljudi? Zgoraj navedeni podatki o porastu hudih nesreč, ki so jih zakrivili alkoholizirani vozniki, temu nasprotuje. Število prometnih nesreč iz vzroka alkohola je letos naraslo za 25 odstotkov.
"Države, ki vožnjo pod vplivom alkohola jemljejo kot kaznivo dejanje, so do takega početja očitno zelo netolerantne. Težko sicer le prekopiramo neki ukrep in ga vpeljemo v Sloveniji. Spremembe je treba izvajati v kontekstu vsega sistema in pravne ureditve. Višina kazni vsekakor vpliva in nas odvrne od nepravilnega ravnanja, a le do neke meje. Obstaja tisti odstotek voznikov, ki jih to ne prestraši, ne spreobrne jih nobena kazen. Naše stališče je ničelna toleranca do alkohola v prometu. Povzročitelje najhujših nesreč zaradi alkohola pa je treba obravnavati kot storilce najhujših kaznivih dejanj," pravi Velov iz AVP.
Po njegovem mnenju je namen preventive, da vzgojno in miselno vpliva na dolgotrajno vedenje človeka, kazen pa ga odvrne od dejanja. Z več preventive se navade ljudi pogosteje spreminjajo v pozitivno vedenje, zato je potrebne manj represije.
Kdaj lahko voznika doleti zaporna kazen?Denarna kazen ali zapor do treh let
Ko voznik povzroči prometno nesrečo iz malomarnosti (kršitev prometnih predpisov) in povzroči hudo poškodbo druge osebe.
Zapor do osem let in prepoved vožnje motornega vozila
Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico smrt ene ali več oseb.
Zapor od enega do 12 let
Vožnja pod čezmernim vplivom alkohola, povzročitev prometne nesreče z vsaj eno smrtno žrtvijo.
Zapor do pet let
Vožnja pod čezmernim vplivom alkohola, povzročitev prometne nesreče z vsaj eno hudo poškodovano osebo.
Denarna kazen ali zapor od treh mesecev do treh let
Vožnja pod čezmernim vplivom alkohola, povzročitev prometne nesreče z vsaj eno lažje poškodovano osebo.
Denarna kazen ali zapor do dveh let
Prekoračitev hitrosti za vsaj 30 km/h od dovoljene v območju za pešce, na območju umirjenega prometa ali prekoračitev hitrosti za več kot 50 km/h od dovoljene na cesti in povzročitev prometne nesreče, v kateri je lažje poškodovana vsaj ena oseba.
Kako pijane voznike kaznujejo slovenska sodišča
O pravilih sodišč pri določanju kazni za kaznivo dejanje prometne nesreče iz malomarnosti je težko govoriti, saj so okoliščine nesreč od primera do primera precej različne – s tem pa tudi kazni. Poglejmo, kako so sodišča ravnala v nekaterih konkretnih primerih.
Branko Maček: tri žrtve, ena huje poškodovana - sedem let in štiri mesece
Verjetno medijsko najbolj odmeven je bil sodni proces proti Branku Mačku. Ta je oktobra 2009 pijan vozil po nasprotnem pasu na avtocesti in trčil v avtomobil. Umrli so trije mladi, četrta potnica je bila huje poškodovana. Sodišče je Mačku sprva izreklo desetletno zaporno kazen, a je bila sodba razveljavljena, saj mu v sodbi ni bil dokazan naklep. Leta 2014 so ga nato obsodili na sedem let in štiri mesece zapora ter dveletno prepoved vožnje zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Z zadnjo pritožbo si je kazen skrajšal za 22 dni. Že zdaj ima proste izhode ob koncu tedna, prestal je tudi že kazen prepovedi vožnje.
Elvis Buljubašić: dve žrtvi, pet let, šest mesecev
Leta 2010 je Elvis Buljubašić v Kočevju pijan zbil in ubil dva človeka. Izvedenec je ugotovil, da je voznik ob nesreči najverjetneje zaspal. Sodišče mu je letos prisodilo pet let in šest mesecev zapora, a kazen še ni pravnomočna
A. P.: ena žrtev - dve leti, dva meseca
Mariborsko okrožno sodišče je A. P., ki je pod vplivom alkohola povzročil nesrečo z eno smrtno žrtvijo, leta 2010 obsodilo na dve leti in dva meseca zapora, sodbo je nato potrdilo tudi višje sodišče. Poleg tega je prvostopenjsko sodišče mami žrtve prisodilo 20 tisoč evrov odškodnine, ki pa jo je nato višje sodišče razveljavilo in mamo napotilo na ločeno pravdo.
Amel Dedić: tri žrtve, štirje huje poškodovani - štiri leta
Junija 2005 se je nesreča zgodila na Celovški cesti v Ljubljani, vzrok zanjo sta bila alkohol in hitrost. Amel Dedić je imel v krvi 0,88 promila alkohola in je vozil s hitrostjo več kot 140 kilometrov na uro. Ob zavijanju v levo je trčil v vozilo, ki ga je vozil prav tako pijan Sergej Šalomon, v njem pa je sedelo še pet športnikov. Umrli so trije mladi atleti, štirje ljudje so bili huje poškodovani. Dedića je višje sodišče obsodilo na štiri leta zapora, Šalomona pa na pet let, a so Šalomona po pol leta prestane kazni oprostili.
Samo Tadin je lani v zasedi počakal policijsko vozilo in namerno trčil vanj. En policist je pri tem umrl, drugi je bil poškodovan.
Za naklep precej višje kazniKazni so strožje, ko je dejanje storjeno naklepno. "Če bi storilec izkoristil prometno nesrečo, da bi nekoga naklepno povozil do smrti, bi bil obtožen za kaznivo dejanje umora oziroma uboja. V njegovem naklepu bi bila povzročitev smrti, prometna nesreča pa bi bila 'le' sredstvo za dosego cilja," pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.
Tak primer je Samo Tadin, ki je julija lani na Ižanski cesti v zasedi počakal prvo policijsko vozilo in namerno trčil vanj. En policist je umrl, drugi je bil poškodovan. Letos je bil za umor in poskus umora obsojen na 30 let zapora. Po trenutni zakonodaji bi lahko bil za dva obsojen tudi na dosmrtno kazen, minister za pravosodje Goran Klemenčič pa jo zdaj ukinja.
23