Sobota, 9. 4. 2016, 9.49
7 let, 1 mesec
Ameriška mornarica krstila Morskega lovca – robotsko ladjo, zmožno samostojne plovbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,13
Začelo se je v zraku z brezpilotnimi daljinsko vodenimi letali. Google je napovedal samovozeči avtomobil, prvo vozilo brez volana. Ameriška mornarica pa je zdaj v Portlandu krstila Morskega lovca (Sea Hunter), prvo povsem robotsko ladjo, zmožno samostojne plovbe in izvajanja taktičnih nalog.
Ladja, ki se brez mornarjev poda na odprto morje …
Avtonomno ladjo "Sea Hunter" oz. Morski lovec so krstili v Portlandu v Oregonu. To robotsko plovilo je eksperimentalni preizkus bojne ladje, ki naj bi bilo sama zmožna izslediti in uničiti sovražne podmornice. V ZDA ne skrivajo dejstva, da je razvoj avtonomne bojne ladje tudi odgovor na ruske in kitajske naložbe v projekte vojne mornarice.
V navtiki in letalstvu se za ohranjanje smeri oziroma plovbo in letenje po naprej določni poti že kar nekaj časa uporablja avtopilot. Razvoj umetne inteligence pa od strojev prihodnosti zahteva zmožnost povsem samodejnih funkcij, sploh tam, kjer bi človeška napaka utegnila ogroziti cilje oziroma tam, kjer je za človeško posadko prenevarno.
Medtem ko je avtomobilski svet na pragu nove dobe avtonomno vozečih avtomobilov, ki naj bi preprečili tragedije na cestah in voznikom zlasti v gostem urbanem prometu prevzeli vožnjo ter mu s tem omogočili dodatni čas za delo, zabavo ali počitek, se v svetu sodobne vojaške tehnologije že razvijajo enote robotskih strojev, zmožne samostojnih nalog na kopnem, v zraku in vodi. Pri ameriški mornarici poudarjajo, da pri agencija DARPA niso razvili plovila na daljinsko vodenje, kot je to v primeru brezpilotnih letal.
Zatrjujejo, da je Morski lovec ladja, ki bo dobila nalogo in se na misijo odpravila čisto sama. Njeno zmožnost avtonomne plovbe in orientacije primerjajo s samovozečim avtomobilom Googla, v katerem ne bo volana, kar pomeni, da bo vedno vozil avtomobil in ne človek. Seveda je ta ladja tehnološko še veliko bolj napredna, saj njene naloge ne bodo obsegale samo natančne samostojne plovbe na odprtem morju oziroma oceanu, temveč tudi vojaške naloge, recimo sledenje in uničenje podmornic.
Odgovor na ruske in kitajske pomorske stroje
Morski lovec predstavlja novo dobo robotskega vojskovanja na morju. Washington je bil zaskrbljen zaradi novih bojnih sistemov in velikih naložb, ki jih v svoje bojno ladje investirata Kitajska in Rusija. Američani ne bodo nikoli pozabili krvavega jutra v Pearl Harborju, ko so skoraj ostali brez celotne pacifiške flote. Morski lovec je prvi svoje vrste, ki bo pomagal loviti podmornice in braniti floto letalonosilk in drugih ladij.
Z njim in njemu podobnimi sofisticiranimi plovili s kompleksnimi oborožitvenimi sistemi na krovu nameravajo obdržati premoč na morju, ključno je predvsem področje zahodnega Pacifika.
Dr. Arati Prabhakar (levo), direktor agencije DARPA, je povedal, da je Morski lovec trenutno še neoborožena ladja. Narejena je tako, da bo po oceanih lahko sama plula tudi dva ali tri mesece brez vrnitve v matično pristanišče, kar pomeni, da bo zmožna naloge opravljati praktično kjerkoli na svetu.
Orientacija s pomočjo satelitov, radarjev, sonarjev pod in nad gladino
Morskega lovca poganjata dva dizelska motorja, njegova največja hitrost pa je 27 vozlov oziroma 50 kilometrov na uro. Pojav avtonomnih vojaški plovil in letal pa sproža zaskrbljenost določenih ljudi v stroki kot tudi množice aktivistov, saj oboroženi robotski sistemi, ki so brez vesti in zmožni tudi identifikacije ljudi, po njihovem mnenju pomenijo novo nevarnost za življenja civilnega prebivalstva.
Mornarica na slavnostnem krstu v Portlandu seveda ni razkrivala kompleksne tehnologije novega plovila. Povedali so, da s svojim naprednim elektronskim vidom in natančno identifikacijo ostalih plovil lahko pluje tudi v zelo prometnih vodah. Pri DARPA pravijo, da je bil izziv ladjo naučiti pravil mednarodne konvencije za izogibanje trčenja na morju. Morski lovec za prepoznavanje in razvrščanje med ostalimi plovili uporablja napreden radarski sistem, sistem kamer in poseben identifikacijski sistem, s pomočjo katerega lahko tudi sledi točno določenemu plovilu.
Za orientacijo uporablja tudi pogled od zgoraj, ameriške vojaške satelite ter napredne sonarje nad in pod gladino. Pri učenju kompleksnih pravil plovbe je ladji pomagala ekipa v samostojnem plovilu s posebno kamero, ki je identificirala plovila po velikosti, ki vpliva na pravila razvrščanja plovil na morju.
Ta avtonomna ladja, namenjena sodobnem "high-tech", bo iz Portlanda kmalu odplula v veliko bazo v San Diego, kjer bo začela testno urjenje v posebnem programu z realnimi nalogami mornarice.
Morskega lovca so razvili v naprednem raziskovalnem centru Pentagona, obrambnega ministrstva ZDA. Agencija DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) je to 40-metrsko robotsko ladjo z dizelskim pogonom, ki je zmožna povsem avtonomne plovbe brez posadke ali daljinskega vodenja, dve leti testirala, da bi ladjo in njeno umetno inteligenco naučila vseh mednarodnih norm plovbe, ki veljajo v pomorskem prometu in operacijah.
Pomemben preboj – pocenitev vojaških operacij
Morskega lovca poganjata dva dizelska motorja, njegova največja hitrost pa je 27 vozlov oziroma 50 kilometrov na uro. Pojav avtonomnih vojaški plovil in letal pa sproža zaskrbljenost določenih ljudi v stroki kot tudi množice aktivistov, saj oboroženi robotski sistemi, ki so brez vesti in zmožni tudi identifikacije ljudi, po njihovem mnenju pomenijo novo nevarnost za življenja civilnega prebivalstva.
Ladja brez posadke je seveda operativno veliko cenejša za mornarico. Visoka stopnja vzdržljivosti v ekstremnih pogojih in velika avtonomija predstavlja svojevrsten preboj pri učinkovitosti pomorskih sil ZDA, je prepričan namestnik obrabnega ministra ZDA Robert Delo. V naslednjih petih letih bi po njegovem mnenju taka ladja že opravljala varnostne naloge v zahodnem Pacifiku, potencialno nevarnem področju za vstop hitrih in okretnih podmornic proti obali ZDA. To je prva robotska ladja v mornarici ZDA, ki je sposobna pluti brez daljinskega vodenja in brez posadke.
"Tovrstnih plovil brez posadke bi si čim prej želeli imeti na nalogah v zahodnem Pacifiku in seveda v Perzijskem zalivu," je v Portlandu povedal namestnik obrambnega ministra ZDA in pokomentiral tudi stroškovnik tovrstne ladje. S ceno okoli 20 milijonov dolarjev oziroma 17,6 milijona evrov, kolikor stane 40-metrski Morski lovec, ter dnevnimi operativnimi stroški, ki znašajo med 15 in 20 tisoč dolarji oziroma med 13 in 15 tisoč evri, je taka ladja za mornarico še vedno bolj poceni v primerjavi s klasično bojno floto.
Video: splavitev Morskega volka in prvi hitrostni testi
Video: testi avtonomne plovbe in manevri izogibnja trčenja
