Petek, 9. 9. 2016, 6.00
7 let, 2 meseca
Osebna izpoved: sodobni avtomobil me je odpeljal 25 let v preteklost
BMW M2 – portal užitka
Zgodba o tem, kako me je športni avtomobil z neprestanim potiskanjem iz cone udobja spomnil na čas, ko sem bil še otrok in sem svet okoli sebe in njegove meje odkrival tudi z vožnjo po zadnjem kolesu. Na drugi strani udobja pa ... ultimativni užitek, zaradi katerega je vredno stisniti zobe in se upreti instinktu.
Poslušajte BMW-jevo M simfonijo
Nekateri se v coni udobja crkljajo vse življenje …
Cona udobja je dvolična. V njej lahko, obdan z vso toplino poznanega in udobnega, preživiš od trenutka, ko si to zaželiš, pa vse do takrat, ko se veke spustijo za zmeraj. Aplicirati jo je mogoče na vsa področja življenja.
Vse, kar je levo in desno od te pomirjujoče izkušnje, za večino ljudi predstavlja stres. Trik je v tem, da je na drugi strani stresa lahko tudi nekaj še boljšega – ultimativni užitek. Tja zna odpeljati tudi BMW M2.
Ne za volan … v mladost!
Verjamem, da bi se bilo nesmiselno takoj potopiti v popolno sinhronizacijo voznika in dovršenega stroja s 380 "konji". Vendarle je M2 igrača za fante in dekleta s krepkim stanjem bančnega računa, torej rezervirana za peščico. Bolje bo, če poenostavim, pa čeprav se moram v tem trenutku zateči k lastni izkušnji, s katero se bodo veliko lažje in hitreje poistovetili moški – nekdaj fantje.
Kolo je bilo tisto prevozno sredstvo, ki je zagotovilo prvo (navidezno) samostojnost, na njem so se ulice prvič začele krajšati in svet krčiti. Z njim pa je prišlo obdobje prvega pravega vozniškega eksperimentiranja, takšnega z resnejšimi tveganji. No, pa smo tam, pri vožnji na meji – pri vožnji po zadnjem kolesu.
Z nekaterimi kolesi je to lažje, z drugimi težje. Na uspeh vpliva velikost okvirja, višina sedeža, napolnjenost gum, vrsta ter predvsem naklon podlage (v hrib je lažje kot po klancu navzdol) in, seveda, vozniško znanje. Zelo podobno je pri avtomobilih. "Gobec" M2 na fotografiji vabi in svari hkrati.
Kdaj ste se nazadnje peljali po zadnjem kolesu?
Dvigniti prvo kolo ni težko – podobno kot pritisniti plin in vznemiriti zadek zmogljivega avtomobila z zadnjim pogonom. Umetnost ga je obdržati v zraku.
Da bi kolesar to dosegel, mora izstopiti iz cone udobja, nasprotovati instinktu, svoj hrbet samovoljno in v popolnem nasprotju z zdravo pametjo izpostaviti trdi podlagi, obenem pa iskati ravnotežje.
Kaj se skriva na drugi strani?
Tik za neugodnim občutkom, ko proti možganom streljajo svarilni nevroni in opozarjajo na to, da je telo v resni nevarnosti pred poškodbo, pa se skriva občutek vznemirljivega ugodja.
Traja lahko nekaj deset ali nekaj sto metrov. Kljub vožnji na absolutni meji ga spremlja popolna, a skoncentrirana sproščenost, ki se v spomin zapiše kot občutek, za katerega se je vredno truditi in v njem uživati. To je pri avtomobilu drsenje.
Brez premostitve nelagodnih občutkov tudi po dolgoletnih izkušnjah ne gre. Pot do tja je pri vsakem avtomobilu drugačna – kot prstni odtis. Pri BMW-ju M2 je predvsem hitra, prepojena z brizgi adrenalina in brez primernega vozniškega predznanja zagotovo pogubna.
Območje nelagodja je široko, v očesu orkana občutij in hrumenja barvitih decibelov značilne M simfonije (ste pogledali video?) pa je popolna in osredotočena mirnost vrhunskega stroja, ki so mu podarili dar razveseljevanja. V vozniškem sedežu je dejansko mogoče čutiti vse tenkočutne prilagoditve mojstrov iz Münchna.
Prvič na dirkališču, drugič v Sloveniji
Prvič smo ga peljali v, glede na vsakdan slovenskega voznika, povsem nerealnem okolju – na dirkališču formule 1 v madžarskemu Hungaroringu. Ko široke izletne cone menjajo drevesa, spomine na Senno, Prosta in kolege pa opozorilne table, se zdi, da se zmogljivosti športnega avtomobila povečajo za vsaj 20 odstotkov.
Za 21.350 evrov cenejši od M3. Ali to pomeni, da je slabši? Ne!
Podobno velja za M2 – vstopni M model, pri katerem pa sta kompaktnost in v primerjavi z drugimi M-i tudi relativna cenovna dostopnost njegovi prednosti in ne slabosti. Stane okoli 20 tisoč evrov manj kot M3.
Pa je kaj manj zabaven? Kaj tišji in na kakršen koli drug način manj M-ovski? Nasprotno. Verjetno gre za najbolj čistokrvnega M-a od vseh. Tistega, ki se z nekaj desetletij starimi briljantnimi izvirniki, na katerih je zgrajena celotna M-tradicija, poistoveti najbolje. Večje hvale športni avtomobil ne more dobiti.
BMW M2 je kompakten in skrajno sposoben športnik, ki mu v primerjavi z večjimi M-i manjka le centimetrov. Vse ostale sestavine, zaradi katerih se bo v avtomobilsko zgodovino zapisal kot eden najzabavnejših avtomobilov za svoj denar (v Sloveniji stane od 64 tisoč evrov), ima. Najresnejši tekmec? Najbrž porsche cayman z 2,0- ali 2,5-litrskim štirivaljnim turbobencinskim motorjem.