Branko Soban

Petek,
24. 11. 2023,
22.37

Osveženo pred

12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,60

Natisni članek

Natisni članek

genocid orožje Palestinci Izrael Bližnji vzhod kolumna

Petek, 24. 11. 2023, 22.37

12 mesecev

Branko Soban: Orožje za genocid

Branko Soban

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,60
Gaza | Foto Reuters

Foto: Reuters

Gaza že dolgo ni več zgolj največji in najstrašnejši zapor na svetu, ampak je hkrati tudi najokrutnejši laboratorij, ki ga izraelska orožarska in tehnološka industrija že desetletja uporablja za preizkuse svojih izdelkov na živih ljudeh.

Palestinci v Gazi (in tudi na Zahodnem bregu) so za izraelsko vlado postali nekakšne poskusne živali, na katerih vojska, tajne službe in tovarne orožja že desetletja testirajo svoje v svetu visoko cenjene tehnološke produkte. Od dronov, tehnologije za nadzor in prepoznavanje obrazov do eksperimentalnih bomb, mitraljeških gnezd, ki jih upravlja umetna inteligenca, in imenitnih ograj, kakršna je tista v Gazi, ki je od sveta surovo za dolgo odrezala skoraj 2,5 milijona ljudi.

Vse te nove tehnološke pridobitve Izrael uspešno prodaja po vsem svetu. S potrdilom, da je bilo vse to učinkovito preizkušeno v bojih. Koliko Palestincev je bilo doslej pobitih v tem strašnem laboratoriju, kupcem seveda ne povedo. Pravzaprav jih to v bistvu sploh ne zanima.

Samo v zdajšnji vojni v Gazi je žrtev že blizu 15 tisoč, med njimi je več kot pet tisoč otrok. Veliko je pogrešanih. Najmanj tri tisoč. Bržkone so za vedno zasuti pod ruševinami uničenih zgradb. Če bi svet v resnici zanimala usoda Palestincev, bi bila ta vojna kajpak že zdavnaj zaustavljena. Za vedno in ne samo za nekaj ur na dan, kot se dogaja v zdajšnjem premirju.

Gaza 2023 | Foto: Reuters Gaza 2023 Foto: Reuters

Izrael in genocid v Srebrenici

Izrael je že dolgo eden največjih izvoznikov orožja. V uradnih statistikah je na desetem mestu svetovnih lestvic. Lani je država prodala za 12,5 milijarde dolarjev vojaške tehnologije in orožja. Med kupci je blizu 140 držav. Med njimi so malone vse avtokratske države in diktature tega sveta. Denar namreč ne smrdi, pa naj bo še tako krvav.

Orožje so tako prodajali Južni Afriki za časa apartheida. Vojaškim režimom v Latinski Ameriki in v Burmi. Z izraelskim (in turškim) orožjem je Azerbajdžan zavzel Gorski Karabah. In med vojno v Jugoslaviji je uradni Jeruzalem ves čas prodajal orožje Srbom, tako da je Izrael posredno kriv za genocid v Srebrenici.

Izraelski odvetnik Itay Mack in profesor Jair Oron sta leta 2016 javno zahtevala razkritje podatkov o izraelski vpletenosti v genocid v Bosni in Hercegovini. Izraelskemu vrhovnemu sodišču sta predložila konkretne dokaze o tej smrtonosni trgovini z orožjem in neposrednim sodelovanjem Izraelcev pri urjenju srbskih čet. Med drugim sta sodnike opozorila na dnevniški odstavek vojnega zločinca generala Ratka Mladića, ugledne poslovne stranke izraelskih orožarjev, ki je v svojem zasebnem dnevniku jasno zapisal, da je Srbija med vojno sodelovala z Izraelom.

Sodišče (ne)hote priznalo krivdo

Dobrila Gajić-Glišić, ki je delala v beograjskem ministrstvu za obrambo, je leta 1992 izdala knjigo z naslovom Srbska vojska, kjer je natančno opisala ta velik orožarski posel z Izraelom. Sklenil ga je Jezdimir Vasiljević, znan srbski bančnik, ki je bil tesno povezan s Slobodanom Miloševićem. Ta prvi in hkrati eden največjih poslov je bil sklenjen oktobra 1991 v Izraelu.

"Takrat ta zadeva seveda ni smela v javnost. To je bil zapleten in težak posel. Toda stvar se je končala z uspehom," med drugim zapiše Gajić-Glišićeva. Takrat je za območje nekdanje Jugoslavije že veljal embargo na trgovino z orožjem. Posel je bil sklenjen v času, ko so Srbi že začeli uničevalni pohod na Vukovar in ko so na Dubrovnik začele padati prve granate. In to seveda še zdaleč ni bil edini orožarski posel s Srbi.

Spominski center v Potočarih v BiH, kjer so pokopane žrtve genocida v Srebrenici. | Foto: Reuters Spominski center v Potočarih v BiH, kjer so pokopane žrtve genocida v Srebrenici. Foto: Reuters Izraelsko vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo obeh tožnikov o razkritju izraelske vpletenosti v genocid v BiH. Pojasnilo je, da bi papirji o izraelski vlogi v genocidu močno škodovali zunanjepolitičnim odnosom izraelske države in morda povzročilo celo sodni pregon vpletenih. Zato je tajnost teh poslov v bistvu veliko pomembnejše od tega, da javnost izve za to informacijo.

Sklep je bil sila nenavaden. S tovrstno formulacijo je namreč sodišče v bistvu (ne)hote priznalo izraelsko sokrivdo za genocid v Srebrenici.

Dvakratni molk Evrope

Zdajšnje brutalno in načrtno uničevanje Gaze je bržkone že prestopilo tenko črto, ki vojne zločine ločuje od genocida. Da bi v resnici lahko šlo za genocid, že lep čas previdno opozarjajo mnogi ugledni pravniki in intelektualci z vsega sveta.

Nihče noče direktno uporabiti te strašne besede. Izraelski politiki in generalni nimajo tovrstnih zadržkov. S svojimi besedami in dejanji iz dneva v dan dokazujejo, da je brisanje Gaze in prebivalstva, ki živi v tem laboratoriju, pravzaprav glavni cilj zdajšnjega uničevanja vsega živega, tudi bolnišnic, šol, mošej.

A Evropa začuda noče videti, kaj se v Gazi v resnici dogaja. Molčala je, ko je nacistična Nemčija pobijala Jude med vojno. In zaradi tega strašnega občutka krivde, tako imenovanega sindroma holokavsta, molči tudi zdaj, ko Palestinci postajajo žrtev žrtve takratnega genocida. Krivda Evrope tako postaja dvojna. Nič ni naredila takrat, ko bi pravzaprav morala reagirati na pokončevanje Judov, in še manj je storila v tokratnem masakru Izraela nad nedolžnimi civilisti. Tudi ko je šlo za načrtno pobijanje palestinskih otrok.

Frontex kot podaljšek Izraela

A tovrstno ravnanje Evrope je, gledano kajpak skozi očala orožarjev, vendarle dokaj razumljivo. Izrael je namreč eden ključnih zaveznikov Evropske unije pri militarizaciji njenih meja in pri odganjanju nadležnih migrantov, ki iz kriznih žarišč prihajajo na našo celino. Evropska unija že lep čas sodeluje z vodilnimi izraelskimi vojaškimi korporacijami, zlasti s proizvajalci dronov. Izraelske izkušnje s preganjanjem in pobijanjem Palestincev so pri tem ključnega pomena, denimo piše Anthony Loewenstein v sijajni knjigi Palestinski laboratorij, ki ima podnaslov Kako Izrael izvaža okupacijsko tehnologijo po vsemu svetu.

Frontex že kar nekaj časa uporablja izraelske drone Heron TP, znane kot Eitan, s katerimi nadzoruje poti migrantov in njihove borne barke, na katerih plujejo čez Sredozemlje. Te drone, ki so lahko v zraku tudi do štirideset ur, je mogoče opremiti s štirimi raketami spike. V njih je na tisoče majhnih, trimilimetrskih kock, ki prebijajo kovino in povzročajo strašne rane.

Droni so imeli pomembno vlogo pri izraelskem napadu na Gazo. | Foto: Reuters Droni so imeli pomembno vlogo pri izraelskem napadu na Gazo. Foto: Reuters Te rakete Izrael že dolgo uporablja v obračunih s Palestinci. Evropske unije pri poslih z Izraelom to popolnoma nič ne moti. Izraelski droni tako postajajo pomembno orožje EU v lovu na nesrečne migrante. "Frontex, ki bi načeloma moral pomagati beguncem, postaja nekakšna nova obmejna vojska. Z opremo, ki prihaja z vojnih območij," v knjigi zapiše Loewenstein.

Rdeči volk in avtomatizirani apartheid

Toda to še zdaleč ni edina izraelska tehnologija, ki jo s pridom uporablja Evropa. Izraelci so denimo izdelali izjemno sofisticiran sistem za prepoznavanje obrazov. Imenuje se Red Wolf. Žrtve tega digitalnega Rdečega volka so praktično vsi Palestinci na okupiranih območjih. Pred tem sistemom se ni mogoče skriti. Omejena je svoboda gibanja, velikokrat prihaja do diskriminacijskih racij in aretacij. V Amnesty International takšnemu nadzoru pravijo avtomatizirani apartheid. Francoski preiskovalni novinarji so odkrili, da ta software, ki ga proizvaja izraelsko podjetje BriefCam, že osem let nezakonito uporablja francoska policija.

Še bolj znan izraelski produkt je seveda sistem Pegasus, ki mobilni telefon spremeni v nadzorovalno napravo, kjer se mikrofoni in kamere vključujejo brez vednosti lastnika. Pegaza so denimo med drugim namestili Hanan Elatr, vdovi umorjenega saudskega novinarja Džamala Hasodžija. S Pegazom v žepu so hodili mnogi kritični novinarji in opozicijski politiki v Evropi in drugod po svetu. Madžarski premier Viktor Orban je bil izjemno navdušen nad njim, saj je s pomočjo izraelske tehnologije tako zlahka sledil, kaj počnejo in govorijo njegovi najhujši kritiki. Za ta sistem naj bi se – morda prav po madžarskem zgledu – resno zanimal tudi prejšnji slovenski premier, ko je bil na obisku pri Benjaminu Netanjahuju. Kdo ve, morda pa je Pegaz medtem res priletel že tudi v naše kraje.

Palestinizacija globalnih konfliktov

Izraelska tehnologija, v živo preizkušena na palestinskem življu, je danes prisotna na vseh kriznih žariščih sveta. Jeff Halper, avtor knjige Vojna proti ljudem, je tovrstno izvozno naravnanost Izraela in silno navdušenje kupcev nad v praksi preizkušenimi orožji in tehnologijami sijajno opisal kot palestinizacijo globalnih konfliktov. 

Tisti, ki opozarjajo na tovrstne tajne kupčije in na zločine nad civilisti, seveda v hipu postanejo antisemiti in zagovorniki teroristov. Izraelska vlada se je zdaj zaradi kritičnega pisanja spravila celo na osrednji domači dnevnik Harec. Obtožila ga je, da širi lažnivo, defetistično propagando in mu zaradi kritičnega poročanja zdaj grozi celo s kaznijo. Toda v Harecu so na napade s strani vlade mirno in hladnokrvno odgovorili: "Zdaj je torej čas, da nas berete …"   

Siolov kolumnist Branko Soban | Foto: Siol.net Siolov kolumnist Branko Soban Foto: Siol.net

Kolumne izražajo osebna stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Siol.net.