Harry Potter, petnajst let pozneje

Videti je, da se bo to dogajalo tudi naprej. Jaz sem to, da bo treba na Harryja Potterja resno računati, ugotovil (šele) jeseni 2000.

Harry Potter, knjige in filmi 1997–2011

Jeseni 2000 je bil slovenski prevod prve knjige Harry Potter in kamen modrosti že nekaj časa na knjižnih policah, izvirno je namreč izšla leta 1997, prevedena pa je bila dve leti pozneje. Takrat sem bil na filmskem sejmu v Santa Monici, obalnem predelu Los Angelesa, ki ima na nekaj sosednjih ulicah dovolj kinodvoran, da lahko gosti takšno prireditev.

Tako se mi je zgodilo, da sem enkrat v odmoru med filmi zašel v nekajnadstropno veleblagovnico. V prvem nadstropju sem opazil relativno veliko trgovino, ki se je šibila pod trgovskimi izdelki, na katerih je bil v različnih oblikah natisnjen Harry Potter.

Morda vas zanima še:

Pr' Hostar: po treh letih nov slovenski filmski hit

Michael Moore v deželi Donalda Trumpa

Prigode iz Amerike ali kdo je v resnici volil Donalda Trumpa

Vedel sem sicer, da bo film po knjigi prišel na spored naslednje leto, vendar pa si do takrat nisem mislil, da so se pri studiu Warner Bros tega lotili tako širokopotezno in ambiciozno, da so imeli že leto poprej izdelano celotno linijo trgovskih izdelkov z njegovo podobo.

Vse drugo je zgodovina.

V naslednjih letih se je pred nami zvrstila celotna knjižna serija, ki je na koncu štela sedem knjig (to število je bilo napovedano že kmalu po začetku izhajanja) in osem filmov (s prvotnih sedem je potem naraslo na film več, saj so zadnji del posneli v dveh delih). Blagovna znamka Harry Potter je bila ena od prvih, s katero so filmski studii preizkušali možnosti ustvarjanja popkulturne vsebine z neomejenim rokom trajanja, saj so jo na razne načine stalno dopolnjevali in preobračali ter jo tako ves čas ohranjali pri življenju. Podobno zdaj počnejo pri Marvelu z Maščevalci in drugimi njihovimi liki ter pri Lucasfilmu z Vojno zvezd.

Seveda pa ima velike zasluge za nadaljnje življenje Harryja Potterja tudi njegova avtorica J. K. Rowling.

2016: novo leto nič

Po tem, ko je zadnji, osmi film o Harryju Potterju (Svetinje smrti) prišel na spored leta 2011, torej pred petimi leti, druga polovica letošnjega leta spet mineva v znamenju Harryja Potterja.

Foto: IMDb

Najprej so na začetku letošnjega leta napovedali, da bo sredi leta izšla nova, osma knjiga, kar bo sovpadalo z gledališko predstavo, ki jo bodo začeli predvajati v Londonu. To se je poleti tudi zgodilo, knjiga Harry Potter in otrok prekletstva, ki obravnava že odraslega, zaposlenega in poročenega Harryja Potterja s tremi otroki in novimi zapleti, časovnimi potovanji v preteklost, Mrlakensteinovim bojem za oblast itn., pa je bila spet najbolje prodajana knjiga posameznega obdobja. Izvirna različica knjige se je v nekaj mesecih po izidu tudi v Sloveniji zavihtela med najbolj prodajane knjige letošnjega leta.

Slovenski prevod knjige izide prihodnji teden – kot nalašč za božična darila. Ali bodo v film enkrat adaptirali tudi to osmo knjigo o Harryju Potterju? Za zdaj še ni govora o tem.

Tudi gledališka predstava v dveh delih, gre torej za dve predstavi, ki jo predvajajo v Londonu, je izjemno odmevna, zanjo pa se zanima ogromno ljudi. Ker smo se nedavno z družino mudili v Londonu, sem že pred časom preverjal, kako bi si jo lahko ogledali. Ni šans, razprodana je za mesece vnaprej, vsak petek pa dajo v prodajo samo nekaj vstopnic, tako da ohranjajo zanimanje.

No, v resnici se jo seveda da ogledati, če si le pripravljen seči globoko v žep. Na nekaj spletnih portalih ves čas preprodajajo vstopnice in za nekaj sto funtov, kar je enakovredno nekaj dnem bivanja v Londonu, jo morda dobite že za isti večer.

Kako velika je v Londonu evforija okoli Harryja Potterja, vidite tudi na znameniti postaji King's Cross, od koder s perona 9 ¾ pelje vlak neposredno na Bradavičarko. Običajno ob zidni oznaki tega magičnega perona stoji nekaj deset navdušencev, ki mrzlično čakajo na uradno fotografiranje svojega prehoda na čarobni peron, kar seveda mastno zaračunajo. A kdo bi lahko otroku odrekel tako unikatno fotografijo …

Magične živali

Film Magične živali temelji na knjižici, ki jo je J. K. Rowlingova pod psevdonimom Newt Scamander napisala že leta 2001 kot dodaten material h kozmosu Harryja Potterja, v njem pa obravnava magične živali, ki obstajajo v čarovniškem kraljestvu. O  fantastičnih kreaturah se iz te knjige kot učbenika desetletje pozneje učijo Harry Potter in njegovi sošolci.

Tudi pri tem filmu je Warner Bros, tako kot pri prvem Harryju Potterju, šel v projekt s polnimi denarnimi pljuči. Samo za izdelavo filma so porabili skoraj dvesto milijonov dolarjev, še poldrugih sto pa bodo investirali v njegovo trženje po vsem svetu. Skupni produkcijski in promocijski proračun bo torej presegel tristo milijonov dolarjev, kar je skoraj nepredstavljiva vsota, še posebej v povezavi z domačimi sredstvi za film, ki letno dosegajo dober odstotek tega zneska.

Foto: IMDb

Za ta projekt so izbrali tudi talentirano kreativno ekipo. Glavno vlogo Newta Scamanderja (v slovenščini Salamander Scamander), rahlo introvertiranega angleškega čarovniškega raziskovalca (magizoologa), je dobil zelo obetavni angleški igralec Eddie Redmayne (letnik 1982), ki je lani dobil oskarja za glavno vlogo v filmu Teorija vsega, potem pa bil letos nominiran še za glavno vlogo v filmu Dansko dekle. Režijo je prevzel David Yates, ki je zrežiral zadnje štiri Harryje Potterje, scenaristka filma pa je kar J. K. Rowling osebno. V ekipi za posebne učinke je nekaj sto ljudi itn.

Logika za temi ogromnimi vložki je jasna. Sprva je bilo napovedano, da bodo o Magičnih živalih posneli trilogijo, pred nekaj tedni pa je Rowlingova v nekem intervjuju izdala, da bo šlo dejansko za pet filmov. Zato je še posebej pomembno, da se v kinodvoranah dobro odreže že prvi film, ki bo potem nosil celotno serijo. Njegovi ustvarjalci ter tržniki ničesar ne želijo prepustiti naključju.

Kaj nas torej čaka v filmu Magične živali? Kot prvo zgodba, ki je namenjena nekaj starejšim gledalcem, kar je logično, saj so prvi bralci Harryja Potterja medtem že zrasli. Hkrati pa je filmska pripoved zasnovana tako, da jo lahko za svojo vzamejo tudi nove generacije navdušencev nad Harryjevimi knjižnimi in filmskimi prigodami.

Kot drugo je tu res obilo posebnih filmskih učinkov, ki pomagajo k stvaritvi tehnično razkošnega in dovršenega filma. Domišljija pri ustvarjanju novih svetov in bitij tu res nima meja in v tem pogledu se skušajo Magične živali kosati tudi z Avatarjem.

Kot tretje pa so z vpeljavo lika Jacoba Kowalskega (odigral ga je komik Dan Fogler) okrepili humor ter na čarovniško linijo zgodbe ves čas omogočali tudi pogled iz običajne, nečarovniške (bunkeljske) perspektive. Zato je lahko film dovolj privlačen tudi za tiste, ki so na čarovniški svet pri seriji Harryja Potterja gledali malce postrani.

Bodo Mogočne živali veliki filmski hit? Prve napovedi že kažejo na to, tako da nam njena nadaljevanja (prvo čez dve leti) najbrž ne uidejo.

Seveda pa se na napovedi – kot nas učijo zadnji dogodki – ne gre več zanašati. Treba bo počakati, kaj se bo v prihodnjih dneh zgodilo v resnici.