Sobota, 26. 2. 2022, 22.22
2 leti
Invazija diktatorja Putina na Zahod
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,70
168
Napad Vladimirja Putina na Ukrajino je igra velikana in palčka. Po vojaški moči je Rusija neznansko močnejša od Ukrajine. Napadel pa je Putin s tem Zahod, ki je, predvsem zaradi ZDA, vojaško veliko večja sila. A kot običajno so na Zahodu, kjer smo tudi mi, zaradi poslov z Rusijo številne države vlekle vsaka zase, pomoči Ukrajini, ko je bil še čas, ni bilo veliko. Z ekonomskimi sankcijami, ki jih zdaj napoveduje Zahod, pa se hitro ne bo veliko spremenilo. A igra je nevarna tudi za Rusijo in celo za Putina.
Putin je storil, kar je nekoč Sovjetska zveza storila več državam, ki niso bile dovolj pokorne in so želele več svobode. Uporabil je tanke. Kot Sovjeti na Češkoslovaškem leta 1968. Cilj je zamenjati oblast, ki uvaja drugačno ekonomijo, bolj svoboden tisk, politične svoboščine ljudi. Ki si ne želi nadoblasti dosmrtnega diktatorja iz Moskve. A dogajanje je hkrati dramatično drugačno. Ukrajina Volodimirja Zelenskega se je vojaško uprla invaziji in okupaciji. Na Češkem upora Aleksandra Dubčka ni bilo. Vojaško so Ukrajinci skoraj brez možnosti proti velesili. Celo v veliko težjem položaju so, kot smo bili Slovenci v času osamosvajanja. Takrat se Beograd ni sistematično pripravljal na okupacijo, imeli so težave v drugih delih nekdanje federacije, Milošević pa tudi ni imel moči, kot jo ima danes Putin. A tudi takrat je bilo tveganje veliko. Vedno je v vojni.
"Go Fuck Yourself!"
Zaradi podobnosti nas je vse te dni zabolela zgodba o ducatu ukrajinskih vojakov, ki so varovali mejo na Kačjem otoku v Črnem morju in so na zahtevo Rusov, naj se predajo, odgovorili s frazo, ki je v angleškem jeziku takšna: "Go Fuck Yourself!" Z življenji so plačali, ker se niso podredili tujcem. Ko začne teči kri, so zamere dolgoročne. Po zadnjih informacijah sil Ukrajine, ki varujejo mejo, je mogoče, da so vojaki na Kačjem otoku rusko bombardiranje po zavrnitvi predaje preživeli.
Veliko pa je tudi sporočilo solidarnosti iz Poljske in drugih sosed Ukrajine, tudi Madžarske, ki pomagajo in so odprle meje za pomoč vsem, ki bežijo pred ruskim terorjem. In tudi ljudi v Rusiji in Rusov po svetu, ki protestirajo proti ravnanju diktatorja Putina.
V tej vojni Putin izgublja slovanske brate. In s tem tvega težave tudi doma. Da je zapleteno, kaže brutalnost propagande, ko Putin in njegov režim javno zmerjajo ukrajinsko oblast in predsednika Zelenskega, ki je judovskega rodu, z neonacisti in narkomani, svoj napad na sosednjo državo pa so razglasili kar za operacijo ohranjanja miru. Tako lažnivo je, da je smešno.
Dogajanje na Češkoslovaškem je leta 1968 sprožilo veliko ogorčenje po svetu, a za Čehe to ni ničesar spremenilo. Češkoslovaška je ostala okupirana vse do leta 1990. Posledica tiste okupacije je bila, da so se številni ustrašili podobnih "operacij ohranjanja miru". Tudi pri nas, ki takrat nismo neposredno sodili pod Moskvo. Ena od posledic je bilo ustanavljanje enot za lokalni odpor, kar je bilo pozneje pomembno za nastanek slovenske vojske in države. Proti Beogradu, in ne Moskvi. Pred pol stoletja je bila v ozadju okupacije ideologija komunizma. Danes gre za Putinove interese in ruski nacionalizem. Putin nacionalizem propagandno, da bi to prikril, pripisuje Ukrajini, ko jih zmerja z neonacisti. Odzivi na Zahodu, ko Putina primerjajo z Adolfom Hitlerjem, so bliže realnosti. Po zasedanju ozemelj sosednjih držav je Putin podoben Hitlerju. Sudete si je Hitler priključil kot Putin Krim. Pozneje je okupiral celotno Češko. Kot Putin zdaj poskuša Ukrajino. Po dogovoru s Stalinom je dobil še polovico Poljske. Drugo polovico Sovjeti. Sprožilo je svetovno vojno. To je na kocki tudi danes.
Prva žrtev vsake vojne je resnica. Tudi mediji postanemo sredstvo spopada. Del slovenske politike je s Putinom močno povezan, uporablja podobne propagandne prijeme, odnosi pa so bili občasno zadnja leta tako dobri, da še to ni bilo jasno, ali smo še del Nata ali kot Belorusija Putinova vazalska država, ki pošilja svoje tožilce na klanjanje v Moskvo. Kamor je nedavno, mimo vlade, odpotoval naš generalni tožilec Drago Šketa. Zanj je neroden že vtis, da so ga na vrh tožilstva postavili za plačilo za preganjanje Franca Kanglerja in sesutje stranke SLS. Podobno s političnimi nasprotniki s svojimi tožilci obračunava tudi Putin. O Šketovem potovanju v Moskvo in sklepanju dogovora o sodelovanju z Rusi, številni veliki mediji še poročati niso upali. Ob Ukrajini je bilo v zadnjih dneh v medijih tudi veliko nenavadnih odzivov, ki kažejo, kako velik vpliv imajo Rusi in njihova ideologija.
Kdo je največji Putinov vazal pri nas?
Tiste, ki smo javnost opozorili na nenavadno ravnanje, ko je bil svet tik pred vojno, je Šketa označil za napadalce na državno tožilstvo.
Za nenavadnostmi s Šketo in našimi proruskimi novinarji pa so politične povezave. Ne tiste običajne, ko gre za sodelovanje med državami. Del slovenske politike je močneje povezan s Putinom, kar se je komično razkrilo, ko se je Karl Erjavec ob zasedbi Krima ponudil kar za posrednika med Rusijo in EU. Povezava Kul, torej Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek, so tega Erjavca lani ponudili celo za mandatarja, ki bi vodil vlado. Čeprav na zadnjih voltivah, pred katerimi je sklenil javno zavezništvo z Zoranom Jankovićem proti Janezu Janši, Erjavec še v parlament ni prišel. Priča pa smo bili tudi nagradam Putina najpomembnejšim tukajšnjim zaveznikom. Vazalom, po domače. Denimo: Zoranu Jankoviću. Takšne nagrade nikoli niso brez razloga. Nekdanja ministrica za delo Anja Kopač Mrak (SD), ki je nagrado dobila hkrati kot Janković, jo je v teh dneh ob napadu na Ukrajino vrnila.
Več o Putinovih nagrajencih ob dnevu "narodne enotnosti", si lahko preberete tukaj: PUTINOV RED PRIJATELJSTVA JANKOVIĆU IN KOPAČ MRAKOVI. Janković se je na nenavadno pogostih srečanjih ruskih in slovenskih sodnih in političnih oblasti zadnja leta pojavljal tako, da je mejilo na čudeže. "Zgodil" se je Janković celo na večerji šefa ruskega vrhovnega sodišča Vjačeslava Lebedjeva, ruskega veleposlanika Dokuja Gapuroviča Zavgajeva, predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, podpredsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića in generalnega državnega tožilca Draga Škete v restavraciji Strelec v Ljubljani, ki je bil uvod v obisk Sergeja Lavrova. Poročilo, da se je na večerji, o kateri mediji niso poročali, pojavil nenavadni gost, lahko preberete tukaj: ZORAN JANKOVIĆ NA VEČERJI Z VRHOM NAŠEGA IN RUSKEGA SODSTVA. Ko sem zahteval dodatna pojasnila, ali je bil Janković res tam, kar sem neuradno izvedel od zgroženih sodnikov, so mi z vrhovnega sodišča odgovorili, da Janković na večerjo ni bil vabljen in se je tudi ni udeležil. Zapisali pa so še: "Je pa bil v tistem času tam in je pozdravil vse goste restavracije."
Pojavil pa se je tudi v Moskvi, ko je bil tam le nekaj mesecev pred odstopom na obisku Marjan Šarec. V Moskvo ni potoval z vladno delegacijo. Uradno ne. A tam je bil, kot so pokazali posnetki, s Šarcem za isto mizo, ko so z Rusi podpisovali sporazume. In govorili tudi o Mercatorju. Ki so ga privatizirali na značilen način levo liberalnih vlad: z razprodajo tujcem. Več o Jankoviću v Moskvi lahko preberete tukaj: NEUSTAVLJIVI: V MOSKVI BO TUDI JANKOVIĆ, A NE S ŠARCEM.
Ko nas Šarčeva vlada približa Putinu
Za prijaznost do Jankovića, Erjavca in podobnih je imel Putin veliko razlogov. Manjšinska vlada Marjana Šarca je nastala tako, da je Šarec žrtvoval opremljanje vojske, h kateremu se je v Natu zavezala država, kot je vlado še vodil Miro Cerar. Šarec je to storil, da bi si zagotovil podporo Levice za svojo manjšinsko vlado. Levica je za izstop iz zavezništva demokratičnih držav Nato. Šarec je odpovedal nakup osemkolesnikov Boxer. Podrobnosti o tem ponižanju države lahko preberete tukaj: DRŽAVNA SRAMOTA BOXER: ŠAREC KLEČI PRED KORDIŠEM ALI JE ZAVOZILA ŽE KATIČEVA?.
Nakup teh osemkolesnikov poskuša Levica preprečiti tudi po menjavi oblasti, ko jih zdaj kupuje vlada Janeza Janše. Tako Mesečevi nabirajo točke med levimi skrajneži, ki so proti ZDA. Ker vojska ni bila primerno opremljena in oborožena, je dolga leta dobivala ocene, da ni sposobna za noben vojaški konflikt. To je bilo v interesu Putina. In to se plača.
Po konfliktu v Ukrajini lahko le upamo, da bo večina naših politikov interese države postavila nekoliko višje. Nekaj so dobri odnosi, tudi z Rusijo, nekaj povsem drugega pa vazalstvo in podrejanje diktatorju, ki je napadel evropsko Ukrajino. Slednje je razprodaja države in načel na katerih temelji.
Putinovo zmerjanje Ukrajincev z neonacisti in fašisti pa nam je kot propaganda tudi domače. To Putinovi vazali počnejo pri nas. Iste formule se uporabljajo. Ta teden smo spremljali nadaljevanje sodne sramote, ko naši sodniki po sporu, ki sta ga sprožili Evgenija Carl in Mojca Pašek, v zapor že spet pošiljajo Janeza Janšo, ker je na propagandno poročanje TVS o nacistih v opozicijski SDS na Twitterju odgovoril s sporočilom o odsluženih Milanovih prostitutkah. Kučanovih. Večina medijev je dvignila vik in krik o napadu na ženske in novinarstvo, čeprav poročanje Carlove z novinarstvom ni imelo nobene zveze, medijska prostitucija za Kučana pa tudi nima zveze s spoli. Kučan je isto propagando o nevarnosti fašizma kot Putin o Ukrajini ali Carlova o SDS nedavno uporabil v Dražgošah. Da bi levici povečal možnosti na volitvah. Podobna sporočila pa poznamo tudi iz Kul petkovih protestov, kjer so pozivali: "Smrt janšizmu," ali iz protestov pristašev Carlove in Paškove na programskem svetu RTV, ko je nameraval razpravljati o nenavadnem "odkritju" Carlove za TVS o članih SDS v Legiji smrti.
Sojenje nam razkriva sodstvo kot sramoto, ker so ostali v nekih preteklih časih, ko so bili sredstvo za zaščito oblasti edine dovoljene partije. Janšo so že večkrat zaradi tvita, torej besed, obsodili na zaporno kazen. Sicer pogojno. Višja sodišča pa to razveljavljajo. O isti stvari celo razsojajo različno. Odvisno od trenutne politične sestave senatov. Levica sodstvo redno zlorablja za onemogočanje političnih tekmecev. Janeza Janšo so prej že dvakrat strpali v zapor po montiranih političnih procesih z grobo zlorabo oblasti. Sodne in politične. Prvič v aferi JBTZ. Leta 2014 pa celo v času volilne kampanje v aferi Masleševe Patrie. Sodstvo to dovoljuje. V tem sodeluje. Proti kršilcem nikoli ni ukrepalo. Ustavno sodišče, kjer si je Kul zagotovil dvotretjinsko večino, je celo prepovedalo parlamentarno preiskovanje očitnih zlorab sodne in tožilske oblasti.
Zdaj je bil Janša še nepravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen, že spet tik pred volitvami, in to skoraj hkrati, ko je Mojca Pašek Šetinc napovedala kandidaturo za poslanko na listi ekscesno plačanega državnega trgovca z elektriko državne nuklearke Roberta Goloba, ki je bil doslej funkcionar LDS, PS Zorana Jankovića in SAB Alenke Bratušek. V LDS je bil v preteklosti tudi mož Paškove Mile Šetinc. Sicer tudi znani lobist.
Niso pa za vse v sodni burki o Milanovih prostitutkah krivi sodniki. Zapornih kazni, ki jih izrekajo za besede, si ni izmislilo sodstvo. In ne veljajo le za Janšo. Zaporno kazen za besede imamo v zakonodaji iz časov socialistične diktature, ko so ljudi zaradi "verbalnega delikta" res zapirali. Po Putinovo. In vsakič, ko sodišče odloči v tem primeru, je to sramota za državo, njene sodnike in tudi vse novinarje tukaj. Ki bi morali prvi protestirati proti zaporu za besede. V normalnih državah za žalitve sodišča izrekajo kvečjemu odškodnine. Ječo v diktaturah. Opozicijske politike tožilci in sodniki po takšnih procesih, kot jih opazujemo, zapirajo v Rusiji. Alekseje Navalne. To so dramatične kršitve temeljnih svoboščin in pravic ljudi. In takšni so v zelo dobrih odnosih z našimi Šketami, Florjančiči in Đorđevići.
Nismo normalna demokratična država. Del te države je v preteklosti. Tudi ne živimo v idealnem svetu. Putinov brutalni napad na Ukrajino nam kaže domače šibkosti in razkriva, česa nočemo.
168