Sobota, 25. 1. 2025, 22.31
1 dan
Mateja Malnar Štembal: Klobuki, maske in politični balet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,49
Inavguracija 20. januarja 2025
Zadnje tedne si večkrat na dan zavrtim skladbo Esseri umani italijanskega pevca Marca Mengonija. Poje o lepoti in zapletenosti človeške narave, o ujetosti v družbene norme, ljubezni, enakopravnosti in potrebi po medčloveški povezanosti. O pogumu, da si sploh človek. O maskah, ki jih nosimo. Te maske tako rade zakrijejo, kdo v resnici smo. Pod njimi je res veliko tistega, kar je očem nevidno.
Človeško pa je, da najprej vidiš tisto, ob čemer ti zaigra srce. Tudi mene je spremljanje inavguracije 47. ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred televizijski zaslon prikovalo predvsem zaradi zgodovinske in človeške note. Tudi slovenske, če hočete.
O, glej, tam je Amy Klobuchar, demokratska senatorka slovenskih korenin iz Minnesote, predsednica kongresnega odbora za inavguracijo.
In Barron. Kako je zrastel. Visok je 205 centimetrov. In glej, z dedkom Viktorjem se pogovarja. Zagotovo v slovenskem jeziku. Spet bomo ponosni, da sin ameriškega predsednika govori slovenski jezik. Barron se je kot kip svobode, ki ga je moja prababica, migrantka iz leta 1901, videla kot pot v novo, boljše življenje, dvigal nad vse.
Samo poglejte ga, našega Barrona. S svojo višino je zasenčil celo premožne osrednje povabljence – od Muska, Zuckerberga, Bezosa in drugih, ki so v slogu, da slika pove več kot tisoč besede, sporočali, da prihaja utrditev novega družbena reda. Bliskovito. Ne nujno po meri človeka.
In potem še ona. Prva dama. Naše gore list. Modni navdušenci neprestano ugotavljajo, da ji ni para v slogu in eleganci, znana pa je tudi po sporočilnosti svojih oprav. In tokrat ni bilo malo prelitega črnila. Od modnih do psiholoških ocen klobuka, ki je zastiral pogled. Strokovnjaki so si bili enotni v oceni, da prva dama s širokokrajnim klobukom zavestno sporoča nedostopnost in vzpostavlja distanco do javnosti. Ni pa jih bilo malo, ki so menili, da tako vzpostavlja distanco tudi do svojega moža. Predsednik gor ali dol.
Nihče pa ni njenega klobuka povezal s priimkom ameriške senatorke. Klobučar. Morda pa je Melania prek Amy Klobuchar izrazila svoj domovinski čut.
Kaj je hotela Melania Trump sporočiti s svojim klobukom, ki ga je nosila na inavguraciji svojega moža za 47. predsednika ZDA?
Maske, ki ne padajo
Ob nagovoru novega ameriškega predsednika so tako imenovana domovinska čustva zamenjali skrb, strah, nejevera. Donald Trump je sicer vehementno napovedal začetek zlatega obdobja za Ameriko, vse zunaj tega "klobuka" pa verjetno zelo skrbijo njegova dejanja, ki velikokrat prehitijo besede.
Še isti dan je obljubil izgon nezakonitih priseljencev, ponoven začetek gradnje mejnega zidu, ponovno uvedbo politike Ostanite v Mehiki, prevzem nadzora nad Panamskim prekopom, napovedal, da bo vlada priznala le dva spola, moškega in ženskega. ZDA je umaknil iz Pariškega podnebnega sporazuma ter podpisal ukaze o umiku ZDA iz Svetovne zdravstvene organizacije, ukinitvi pravice do državljanstva z rojstvom v ZDA, ustanovitvi ministrstva za vladno učinkovitost, razglasitvi mamilarskih kartelov za tuje teroristične organizacije.
Malo znan ukrep, a nič manj skrb vzbujajoč, je začasna ustavitev zunanjih komunikacij ključnih zveznih zdravstvenih agencij. To pomeni, da znanstvene posodobitve, zdravstveni nasveti in pomembne informacije o javnem zdravju zdaj potrebujejo odobritev predsedniško imenovanih uradnikov.
Strah naj bi bil votel
Tudi če si zavestno, po človeški plati, ponavljamo, da se morda bojimo nečesa, kar se v resnici izkaže za manj strašno ali celo neutemeljeno, v takih primerih ne moremo ostati ravnodušni.
Tudi če bežimo od informacij, nas te dohitijo. V takšni ali drugačni obliki.
Tesnoba ni prijetno čustvo. Vendar nam jo politika dokaj uspešno vliva. Politične namere in razmere ne vplivajo samo na posameznike, temveč na celotne skupnosti. Na celotno družbo.
Medtem ko Donald Trump vzbuja polarizirajoča čustva, pa je njegov visokorasli sin Barron zaradi uglajenosti in olikanosti požel precej pozitivnih odzivov. Med drugim tudi s stiskom roke prejšnjemu predsedniku ZDA Joeju Bidnu in tekmici njegovega očeta Kamali Harris.
Mnogo raziskav dokazuje, da politični dogodki, še posebej tisti, povezani z volitvami in polarizacijo, močno vplivajo na javno zdravje. Ekstremna politična stališča pogosto privedejo do povišanega stresa, tesnobe ter fizičnih zdravstvenih težav, kot so zvišan krvni tlak in motnje spanja.
Za te občutke nam niti ni treba spremljati poročanja svetovnih medijev. Ni nam treba v ZDA. V naši politiki je razlika ta, da besede prehitijo dejanja. Nas najprej znervirajo (davčne spremembe, omrežnine), pustijo v negotovosti ("se bomo potrudili za vas, ker tako pa res ne gre"), potem pa kot deux ex machina prinesejo na mizo kompromis, ki bi ga lahko sklenili brez medsebojnega mrcvarjenja in obtoževanja.
Politika je umetnost
Politiki so res umetniki. Moraš biti rojen igralec, da si lahko politik? Včasih je res videti tako. Morda pa bi bilo bolje, da bi bili rojeni pevci. Kako zvonko bi potem komunicirali z javnostmi ...
Če vprašaš umetno inteligenco, katere vloge bi jim dodelila, se lahko vsaj malo nasmejiš in pozabiš na tesnobne občutke.
Predsedniku vlade Robertu Golobu bi umetna inteligenca dodelila naslovno vlogo v Mozartovi operi Don Giovanni. Ta lik, ki preizkuša meje družbenih norm, naj bi odražal tudi Golobovo nagnjenost k inovacijam, drznosti in izzivanju obstoječih struktur.
Za gospodarskega ministra Matjaža Hana umetna inteligenca oceni, da bi se dobro znašel v Verdijevem Falstaffu. Nepopustljiv, pragmatičen in poln življenjske energije. Kulturna ministrica Asta Vrečko bi po mnenju umetne inteligence lahko prevzela vlogo Violette iz Verdijeve La Traviata: močna, samostojna in globoko čustvena oseba, ki se bori s pričakovanji družbe.
Predsednica države Nataša Pirc Musar bi bila po oceni umetne inteligence odlična Aida v Verdijevi operi Aida. Plemenita in odločna ženska, ki se znajde v moralni dilemi med dolžnostjo in osebnimi občutki.
Predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič bi umetna inteligenca dodelila vlogo Carmen iz Bizetove Carmen. Neodvisna, svobodomiselna in strastna ženska, ki ne sprejema omejitev.
Za Nabucca pa svetujem uporabo naravne inteligence ...
Kdor poje, slabo ne misli
Petje ljudje zaznamo kot izraz veselja, sproščenosti in pozitivnega duha. Tisti, ki poje, nima slabih namenov ali negativnih misli. In če bi z nami komunicirali s petjem, kdo ve, kakšne pozitivne učinke bi dosegli.
Šalo na stran, toda resnično se premalo zavedamo vpliva kulture na naše splošno zdravje in dobro počutje. Mnoge raziskave kažejo, da je sodelovanje v umetnosti povezano z boljšim duševnim zdravjem in večjim zadovoljstvom z življenjem.
Kaj če bi politiki z nami komunicirali s petjem?
Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije priporoča, da se umetnost obravnava kot del javnozdravstvenih strategij. Po njihovi oceni je umetnost uspešno dopolnilo tradicionalni medicini za pomoč pri obvladovanju kroničnih bolezni, kot so rak, diabetes in srčno-žilne bolezni. Umetnost zmanjšuje anksioznost, depresijo in bolečino ter izboljšuje kakovost življenja. Pomaga pri spodbujanju socialne povezanosti, zmanjšuje osamljenost in spodbuja aktivno staranje.
V Sloveniji smo res kulturni. Statistični urad je za leto 2023 denimo izračunal, da je bilo na odrih kulturnih domov, gledališč in glasbenih ustanov izvedenih 24.154 prireditev, kar pomeni povprečno 66 dogodkov na dan. Prireditve so skupaj pritegnile 3,9 milijona obiskovalcev s povprečno 163 obiskovalci na dogodek.
V muzejih in galerijah so pripravili 1.224 razstav, povprečno je posamezno razstavo obiskalo 2.254 oseb.
V letu 2023 je bilo organiziranih tudi 152 festivalov, od katerih jih je več kot polovica vključevala glasbo in ples.
Kultura je k bruto domačemu proizvodu prispevala 2,8 odstotka, kar je znašalo 1,6 milijarde evrov.
Statistični urad je poudaril tudi pomen brezplačne dostopnosti kulturnih vsebin, saj je bilo 30,4 odstotka vseh prireditev brezplačnih, zlasti v kulturnih domovih (36,6 odstotka).
Številke so dokaj pomenljive, potrebujemo samo še preskok do zavedanja. Oziroma do vlaganja. Tudi pred nekaj leti objavljeno poročilo CultureForHealth Report, ki je nastalo v okviru pobude Evropske unije, kaže na pozitiven vpliv kulture in umetnosti na zdravje in dobro počutje.
V Evropi se nekatere države tega zavedajo bolj kot druge. Nordijske države, kot sta Danska in Finska, imajo že vzpostavljene strategije, ki povezujejo kulturo in zdravje. V teh državah je uveljavljen pristop kultura na recept, kjer zdravstveni delavci pacientom priporočajo udeležbo v kulturnih dejavnostih kot del zdravljenja.
V Veliki Britaniji so na primer raziskave pokazale, da vključevanje v umetnostne aktivnosti prispeva k zmanjšanju obiska pri zdravniku in povečanju produktivnosti, kar letno prinese finančne koristi v višini osem milijard funtov (kar je skoraj 9,5 milijarde evrov). To jasno kaže, da vlaganje v kulturo ni le koristno za posameznika, temveč tudi za celotno družbo.
Zato je nujno, da se tudi v Sloveniji, podobno kot v nekaterih drugih evropskih državah, začnemo bolj zavedati pozitivnih vplivov kulture na zdravje. Kultura ni le sredstvo zabave, temveč učinkovito orodje za izboljšanje našega zdravja.
Naj kultura postane ključen dejavnik za izboljšanje kakovosti našega življenja, tako duševnega kot telesnega. Namesto da se prepuščamo političnim napetostim, bi morali investirati v umetnost, glasbo, gledališče – vse tiste dejavnosti, ki nas povezujejo, ne pa delijo.
Kolumno zaključujem med drvenjem z vlakom v Rim. Ja, tudi z vlakom je mogoče drveti. Po naravi sem sicer optimistična realistka. Pa vendar se bojim, da drvimo nekam v … In ob tem gledamo skozi okno.
Siolova kolumnistka Mateja Malnar Štembal je zgodovinarka, strokovnjakinja za komuniciranje in podpredsednica Združenja Ona ve. Ljubiteljica zgodnjega vstajanja, sončnih vzhodov in zahodov, hvaležna za življenje in vse sekunde v njem. Kolumne na Siolu običajno objavlja na četrto nedeljo v mesecu.
