Sobota, 2. 1. 2021, 7.02
3 leta, 11 mesecev
Miha Mazzini: Se bomo prej cepili ali pocepali?
Oktobra lani sem se po dvotedenski samoti znašel v Portu, torej na drugem koncu celine. Po divjini sem si zaželel dobro pripravljenega in postreženega zelenega čaja, zato sem sedel v ikonično kavarno sredi mesta. Popijem prvi požirek, se nasmehnem od ugodja, ko se mi zazdi, da pri sosednji mizi slišim slovenščino. Je to mogoče? Po tolikem času samote najprej naletim na svoje sonarodnjake?
Nisem hotel telovaditi, zato sem bolj diskretno vlekel na ušesa. Je tole slovenščina ali ne? Nakar zaslišim: "Bill Gates … čipiranje … Soros …" In ugotovim, da sem res naletel na domače ljudi. Pretvarjal sem se, da sem Slovak in mirno popil čaj do konca.
Mar ni zanimivo, da slovenščino danes lahko prepoznate po besedah, ki niso slovenske in bi lahko padle iz kateregakoli jezika, ampak skoraj zagotovo si zgolj Slovenci privoščijo turizem v koronskem letu daleč od doma, da se potem pogovarjajo isto kot doma.
Nekateri gredo v ta namen tudi na Švedsko.
Pomenimo se torej danes malce o cepljenju.
Proti cepljenju
Sodeč po spletnih objavah bo Slovenija ostala necepljen otok sredi sveta. Ni govora, da bi se kdo cepil! Vseeno pa si drznem napovedati, da bomo cepivo razgrabili in porabili takoj, ko bo mogoče, in da bo ob vsem glasnem ropotanju proti hitro prišlo do zelo tihe in praktične odločitve za.
Zahvala EU
A preden se lotim teme, naj najprej, na kratko, zapišem nekaj, česar nihče ne omenja in se očitno zgolj meni zdi velik plus: nabava cepiva gre preko EU in hvala Bogu za to! Si predstavljate, da nismo v Uniji in se naši junaki, najboljši sinovi svojega naroda, kot so Zdravko Počivalšek, Lojze Peterle, Marjan Podobnik, Roman Končar ... z nadčloveškimi napori poženejo k obloženi mizi reševat naša življenja? Bi res radi gledali ponovitev pomladi 2020 na kubik?
Kaos #1
Cepivo bo torej prihajalo iz EU, doma pa se bomo sami zorganizirali, saj to ni tak problem. Ali pa?
Uradna inštitucija odpre spletni obrazec za zbiranje interesa, kar sem doumel kot okvirno spraševanje o tem, koliko ljudi bi se cepilo. Premier je razumel drugače, saj je pričel kar govoriti, da je to vrstni red za cepljenje (vir). A pred dnevi smo lahko prebrali, da ni ne prvo in ne drugo, marveč nekaj tretjega ali četrtega - za vrstni red se obrnite na svojega zdravnika ali zdravstveni dom ali območno zdravstvo ali nekam pač (vir).
Opozoril bi vas na čudovito ameriško duhovno pesem, ki potiho, a zagotovo postaja slovenska himna: Nobody Knows But Jesus (Nihče ne ve, le Jezus).
Kaos #2
Ni mi jasno, zakaj se ljudje pritožujejo, da so pravila zmedena? V Odmevih 18. 12. 2020 je gospodarski minister Zdravko Počivalšek jasno in glasno povedal nekako takole: "Delodajalci prevzamejo nase eno tretjino naslednjega leta, delojemalci eno tretjino, polovico leta oziroma eno četrtino polovice leta pa država."
Vnesite to formulo v Excel, ko boste delali poslovni načrt za letos.
Slovenska pridnost
Večkrat sem napisal (in imam o tem tudi posebno predavanje), da smo pridni zato, da nam ni treba biti učinkoviti, saj pridnost in učinkovitost ne gresta skupaj.
Sedanja pandemija je le ena v nizu. Tudi med mnogo hujšimi so ljudje morali nekako preživeti in celo trgovati. Tako so v srednjem veku trgovci v zidu naredili luknjo, da so ljudje stali zunaj v vrsti in je trgovec robo le postavljal na pult in pobiral plačilo. Skratka, opisujem vam kiosk. Način prodaje, ki je bil dovolj varen za kugo in je preživel stoletja, sedanje vlade pa ni mogel.
Poslanci se lahko pohvalijo s pravo slovensko pridnostjo: "Kako smo delali ta teden! Imeli smo sestanek, na katerem smo razpravljali in prepovedali kioske, in čez nekaj dni še sestanek, na katerem smo razpravljali in spet dovolili kioske!"
Bravo! Pridni!
In kot vedno trdim za pridnost: učinka pa nikjer.
Strah
Če naletimo na karkoli novega, možgani ravnajo enako: najprej strah, potem radovednost. Torej je strah pred cepivom nekaj povsem normalnega.
Res so bili dokazani problemi s cepivom proti prašičji kugi na Švedskem (600 ljudi z narkolepsijo na 90 milijonov doz), ki jih je povzročil dodatek. Res velja biti previden, a do trenutka, ko bo Slovenija zares prišla na vrsto, bo proti covid-19 cepljenih že milijone ljudi po celem svetu.
Na koncu dneva je tudi življenje loto: če le moremo, se pač odločamo med boljšimi in slabšimi možnostmi.
Imunost naj bi bila dosežena po enem mesecu po cepljenju in ni nujno popolna – a do sedaj kaže, da tistim, ki vseeno zbolijo, v bolnico ni treba. Lahko pa ostanejo kužni in dokler precepljenost ni zadosti razširjena, bomo še kar nosili maske, da ščitimo druge.
Splošno nezaupanje
Naslednje na seznamu zadržkov je splošno nezaupanje. Vedeti moramo, da pripadamo kulturi z dolgo tradicijo upravičenega nezaupanja. Tu na Balkanu so nas velesile uporabljale za svojo tampon cono in svoje koristi ter nam upravičeno porinile sum globoko v kosti. A sedaj velesile najprej jemljejo cepivo in mi moramo le paziti, da bomo dobili istega kot one.
Lokalno nezaupanje
Sledi lokalno nezaupanje, ki ga ustvarja sedanja vlada, kjer premier v TV nagovoru pove eno, čez par ur pa tvita drugo. Kjer se državniške odločitve sprejemajo glede na zadnjo prebrano novico na tviterju in so do naslednje že pozabljene.
Upravičeno porečete, tile me bodo cepili?
Opozoriti vas moram, da je stanje, ki ga možgani najtežje prenašajo, točno stanje zmede in kaosa, ki pomeni za naš organizem tak pritisk, da možgani najdejo radikalne rešitve. Nevrologi poročajo o ljudeh, ki dejansko zaslišijo mogočen glas (Božji!), ki jim začne ukazovati kako in kaj, ter jih s tem odreši zmede.
Sedanja vlada pomeni kvečjemu razlog za cepljenje, saj ne spremljamo trenutne začetniške zmede, marveč običajen način dela.
Dokler bo trajala pandemija, bomo svoje telo in duha izpostavljali kaosu in posledice bodo hujše kot stranski učinki cepiva, kot jih zdaj spremljamo.
Prelaganje na drugega
Dodaten zadržek proti cepljenju v teh krajih je naša kultura "rihtanja" - kjer je cenjeno, da najdemo nekoga drugega, da opravi nekaj namesto nas.
Mar ni prav definicija slovenske matere točno to, da dela tisto, kar bi morali opraviti otroci?
Če breme preložimo na drugega, smo zadovoljni, saj nam nečesa ni bilo treba storiti. In konec koncev, mar ni cepljenje ravno najlepši primer tega? Če se cepijo vsi drugi, se meni ni treba! Dobro sem jih nategnil! Kakšno zadovoljstvo!
Izogibanje odgovornosti
S tem je povezana naša kultura izogibanja odgovornosti. Večkrat sem že zapisal, da smo poskus države, v kateri ni nihče odgovoren za nič. Tako smo že lahko brali izjave ljudi, ki bi morali biti prvi zagovorniki cepljenja, direktorji zdravstvenih institucij ali domov upokojencev, da se oni pa ne bodo cepili, ker imajo dvome in zadržke, itd. Če sprejmete tako funkcijo, potem gre z njo določena odgovornost, mar ne? Očitno ne.
Tako, kot bi vam duhovnik rekel: "Veste, ne verjamem v Boga, ampak vam bom otroka vseeno krstil."
Posli
Lani septembra sem moral prenočiti na Dunaju in ko sem brskal po seznamu hotelov, sem opazil, kako ob osnovnih podatkih piše: "Naše osebje redno testiramo". Zanimivo, raje sem izbral enega od takih hotelov.
(spotoma: v Sloveniji smo testiranje za domove upokojencev uvedli precej mesecev kasneje)
Predstavljajte si, da lastnik fitnesa namesto nabijanja, da virus ne obstaja, nenadoma objavi oglas, da je pri njih vse osebje cepljeno in sprejemajo samo cepljene člane. Hm, le kaj bi se zgodilo?
Ali pa lastnik hotela?
Mar res mislite, da cepljenost ne bo tržna prednost?
Varstveni zavodi
Predstavljajte si najboljši prijateljici, strogi nasprotnici cepljenja. A ena je učiteljica ali vzgojiteljica. Kako dolgo bo trajalo, da se drugi ne bo utrnila misel: "Hej, kako lahko ti, necepljena, ogrožaš mojega otroka?!???" Sploh, ko se bo razvedelo, da virus prizadene tudi majhne otroke (vir).
Mar boste svoje ostarele starše raje dali v dom, kjer bodo vsi cepljeni ali tja, kjer ne bodo?
Odvisno, kako nujno rabite dediščino.
Koncerti
Prebral sem dolgo tirado proti cepljenju gospe, katere naslednja objava je bila o tem, kako pogreša rock koncerte.
Na zadnjem, na katerem sem bil, sem na koncu slonel ob zidu in gledal občinstvo pred menoj, ki je rjovelo besedila, skakalo, znoj je brizgal, kapljice sline pršele in zlivalo se je kot dež po vseh nas.
Rock koncert je po definiciji kongres virusov in bakterij, kjer je srečajo, poveselijo, izmenjajo, razširijo in mutirajo. Verjetno bodo prej ali slej odkrili, da je rock'n'roll izumil nek virus, da pomaga svojim kolegom.
Ah, tudi jaz pogrešam rock koncerte.
Kako gospa ne uvidi, da rock koncertov ne bo, dokler bo covid-19, si ne morem predstavljati.
Testi namesto cepljenja
Dostikrat berem, da se bodo ljudje pač raje testirali, namesto cepili. Za letalo bo test ali cepljenje vsekakor obvezno (vir). Na letališčih vas bodo za test obrali vsaj za stotaka po glavi (vir). Leti družina: štirje tja, štirje nazaj, evo, skoraj jurja na pot.
V naši okolici sta dve državi prišli na slab glas: Avstrija s po-smučarskimi zabavami in Hrvaška s poletnimi žuri. Če je država silno odvisna od turizma, kar Hrvaška je, noče postati leglo okužb, torej bo zahtevala testiranje. Več kot 100 tisoč Slovencev je lastnikov vikenda zgolj v Istri, torej boste dali vsak teden po stotaka na glavo?
Pa še nekaj o testiranju, kar mi je povedal tuj igralec, ki je zvezda nadaljevanke v domači državi. Testirajo jih trikrat dnevno: ko pride na prizorišče, med odmorom za kosilo in preden gre. Dodal je, da komaj čaka cepljenje.
Dolžine pandemij
Izjave, ki jih berem na spletu, se mi zdijo presenetljivo naivne. Poleg tega, da virus ne obstaja, se je sedaj večina premaknila v upanje, da se bomo vsak hip prekužili in bo pandemije konec.
Poglejmo, kako dolgo so epidemije trajale skozi zgodovino: sedem let, štiri leta, devet let, dve leti, pet let … Ja, tudi španska gripa, ki sodi med najkrajše: dve leti.
Začelo se je marca 2020 in če bo covid-19 najkrajša možna pandemija, nismo niti na polovici! Sedanje zimsko zaprtje traja dva meseca in do maja jih je še pet! Torej tudi s tem nismo niti na polovici! In potem bo sledil kratek premor in brez cepiva jeseni še enkrat jovo na novo, še ena sezona!
Ni problema, mar ne, samo, da se nam ne bo treba cepiti! Otroci bodo od doma šli na morje, potem pogledat šolo, če še stoji in nazaj domov v zaprtje 2021/2022.
Drznim si napovedati, da bomo čez par mesecev uporabljali vse zveze in poznanstva, da bomo lahko stali v dolgih v vrstah za cepljenje.
Nagrada na koncu tunela
Končajmo z dobro novico. Ko sem že gledal dolžine epidemij, sem opazil, da so po vsaki sledila leta, v katerih so ljudje hoteli nadoknaditi zamujeno in si dati duška. Po španski gripi tako divja dvajseta, leta zabav, druženja in veselja.
Povedano preprosto, prej pandemija mine, prej se bomo lahko predali razvratu. In manj nam bo treba poslušati puritance, ki se pritožujejo nad poljubljanjem v parku.
Če ta nagrada ni vredna tveganja, pa res ne vem, katera bi lahko bila.
77