Ponedeljek, 27. 5. 2019, 17.14
5 let, 6 mesecev
Balkanski bojevnik: obsojeni opozarjajo na nezakonito pridobljene dokaze #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,29
10
Na Višjem sodišču v Ljubljani je bila danes pritožbena seja v zadevi Balkanski bojevnik. Na lansko prvostopenjsko sodbo so se od 13 obsojenih vsebinsko pritožili štirje, med njimi tudi prvoobtoženi Dragan Tošić. Njegov odvetnik Janez Koščak je iz pritožbe izpostavil domnevne kršitve zakona in nezakonito pridobljene dokaze. Sodba bo izdana pisno.
Na pritožbeni seji je višje sodišče danes najprej predstavilo dosedanji potek postopka, nato pa so odvetniki predstavili pritožbe. Vsebinsko so se pritožili štirje obsojeni, in sicer Dragan Tošić, Dragan Beljkaš, Valter Abramović in Tadej Poljak, sedem obsojenih pa se jih je pritožilo le na odmerjeno plačilo sodnih stroškov.
Koščak opozarja na nezakonito pridobljene dokaze
Tošićev odvetnik Janez Koščak iz odvetniške pisarne Čeferin obsodilno sodbo zoper Tošića, ki je dobil 16 let in pol zapora, izpodbija, ker naj bi policija podatke o telefonskih številkah, ki jim je pozneje prisluškovala, pridobila s tako imenovanimi IMSI-lovilci, katerih uporaba pa po takratni zakonodaji še ni bila dovoljena.
Policija je sicer v sodnem postopku navajala, da je številke pridobila od anonimnih virov, a Koščak meni, da ni tako. Kot primer je navedel, da je bila policija z eno od številk seznanjena že štiri ure po tistem, ko je bila vključena v promet, v tem obdobju pa je bila prek nje vzpostavljena komunikacija le z eno številko. To torej pomeni, da v zadevi ni moglo biti tretje osebe, ki bi številko izdala policiji, je dejal.
Dragan Tošić je danes poudaril, da je v priporu le zaradi svojega slovesa. Sodišče je prosil, naj izda pošteno in zakonito sodbo.
Koščak oporeka tudi dokazom, pridobljenih v tujih državah, predvsem v Urugvaju in Srbiji. "Sodišče bi moralo opraviti analizo, ali standardi v drugih državah zadostujejo pravnim standardom v Sloveniji," je dejal Tošićev odvetnik. Opozoril je tudi, da v eni izmed uredb za prisluškovanje v Srbiji ni bilo navedeno, zakaj je bila uredba izdana.
Zagovorniki Beljkaša, ki je prav tako dobil 16 let in pol zapora, Abramovića, ki je dobil tri leta zapora, in Poljaka, ki je bil obsojen na dve leti in pol zapora, so med razlogi za pritožbo navedli domnevne kršitve kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku, napačno ugotovljeno stanje in napačnost ugotovitve, da so bili obtoženi povezani v hudodelsko združbo.
Tožilstvo: Zakonodaja med postopkom ni bila kršena
Državna tožilka Bojana Podgorelec je v odgovoru na pritožbe povedala, da tožilstvo pisnega odgovora na trditve obsojenih ni podalo, ker da so bile vse podane že med postopkom, nanje pa so na tožilstvu že odgovorili. Glede vprašanja zakonitosti dokazov, zbranih v drugih državah, je povedala, da je že višje sodišče ugotovilo, da so bili dokazi zbrani zakonito, ko je odločalo o prvi razveljavljeni sodbi.
"Že samo dejstvo, da se večina obsojenih ni vsebinsko pritožila na sodbo, kaže, da so bili po mnenju večine dokazi pridobljeni zakonito," je dejala Podgorelčeva. Zanikala je tudi, da bi bila med postopkom kršena zakonodaja, ter tudi menila, da so bile kazni odmerjene pravilno.
Tožilstvo je danes predlagalo tudi podaljšanje pripora za vse, ki so v priporu oziroma hišnem priporu. Tošićev odvetnik je podaljšanju pripora za svojo stranko oporekal. Opozoril je, da je bil Tošić na prostosti od leta 2012 do leta 2018 in da bi v tem času že lahko pobegnil, če bi le želel. Tukaj ima družino, otroke in podjetje, je dejal Koščak. Tošić je dodal, da je v priporu le zaradi svojega slovesa. Sodišče je prosil, naj izda pošteno in zakonito sodbo. Višje sodišče bo sodbo izdalo pisno.
10