Torek, 17. 6. 2014, 9.00
8 let, 7 mesecev
Zakaj je ustavno sodišče zavrnilo Janeza Janšo (video)
Reporter na svoji spletni strani poroča, da je zdaj odločitev ustavnega sodišča tudi uradna: pritožbo Janeza Janše na obsodilno sodbo v zadevi Patria so zavrnili z glasovanjem šest proti tri. Sklep po njihovem pisanju nosi datum 11. 6. 2014, kar pomeni, da je bila odločitev sprejeta na glasovanju že preteklo sredo.
Za zavrnitev pritožbe naj bi glasovalo vseh pet ustavnih sodnic in predsednik sodišča Miroslav Mozetič, v dobro Janše pa so glasovali Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec, ki so dali odklonilna ločena mnenja.
O njihovi utemeljenosti bo najprej moralo odločiti vrhovno sodišče, na katero je Janša že vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Če bo vrhovno sodišče obrazložilo, zakaj očitki o zatrjevanih kršitvah niso utemeljeni, bo imel pritožnik možnost vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča.
Dodal je, da si ne more zatiskati oči pred dejstvom, da je pritožnik vodja največje opozicijske stranke, da so 13. 7. 2014 razpisane predčasne parlamentarne volitve in da bo odhod na prestajanje dvoletne zaporne kazni bistveno zaznamoval izid volitev. Zobec izpostavlja "možnosti sumničenj o zlorabah sodstva v politične namene in krepitve dvomov o samostojnosti, neodvisnosti ter poklicni integriteti vseh v ta postopek vpletenih institucij in njenih posameznih predstavnikov".
Ernest Petrič je opozoril na nepopravljive posledice, ki bi nastale z Janševim odhodom v zapor: "Odvzem osebne svobode je, poleg odvzema življenja, najhujši poseg v človekovo dostojanstvo in človekove pravice, še zlasti, če bi se kasneje izkazalo, da je bil poseg nezakonit. Z odvzemom osebne svobode, če bi bila ta odvzeta s kršitvijo človekovih pravic, bi nedvomno nastale 'nepopravljive posledice'."
Poudarja še, da ustavno sodišče v sklepu o zavrženju Janševe pritožbe po eni strani nakazuje možnost obstoja resnih kršitev človekovih pravic ter potrebo resne in poglobljene ustavnopravne presoje, hkrati pa večina ustavnih sodnikov ugotavlja, da ni izpolnjen pogoj, ki se zahteva, da bi ustavno sodišče lahko odločalo o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev.
Petrič meni, da sodbi prvostopenjskega in višjega sodišča glede storitve kaznivega dejanja "sprejema obljube" ne vsebujeta dovolj prepričljivih dokazov, kar bi lahko bil zadosten razlog za to, da bi ustavno sodišče izjemoma ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. Opozarja še, da ni izključena možnost, da se utegnejo očitki pritožnika bodisi pred vrhovnim sodiščem bodisi pred ustavnim sodiščem izkazati za upoštevne in upravičene.
Mitja Deisinger pa opozarja na nelogičnost sklepa o zavrženju Janševe pritožbe, v katerem piše, da je bila ustavna pritožba zavržena zato, ker je bila sicer izkazana zatrjevana kršitev človekovih pravic, vendar ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje. Deisinger opredeljuje očitne kršitve ustave: • očitna je kršitev prvega odstavka 28. člena ustave zaradi opisa kaznivega dejanja v izreku pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje brez znakov kaznivega dejanja, kar pomeni, da sta izpodbijani sodbi nezakoniti; • očitna je kršitev 29. člena ustave in 6. člena EKČP, ker pritožniku ni bila omogočena učinkovita obramba; • očitna je kršitev 22. člena ustave zaradi arbitrarne obrazložitve v sodbi sodišča druge stopnje in odvzema pritožnikove pravice do izjave.
Kazenski postopek je tekel zoper voditelja opozicije Janšo, "opozicija pa v demokraciji izvaja nadzor nad oblastjo in je porok za politični pluralizem, brez katerega ni demokratične države", so zapisali v Zboru za republiko.
Poleg tega navajajo še, da gre za problem nejasnega očitka iz sodbe in nevarnost, da takšni obtožni akti postanejo splošna praksa, zaradi katerih lahko vsakdo postane žrtev kafkovskega procesa. Vse to je po njihovem prepričanju terjalo hitro in vsebinsko odločitev ustavnega sodišča.