Torek, 8. 12. 2020, 22.17
2 tedna, 2 dneva
Umetna inteligenca v zdravstveni oskrbi
Ne more nadomestiti zdravnikov, a jih lahko razbremeni
Kako daleč je koristno, smiselno in varno dovoliti umetni inteligenci kot orodju za razbremenitev osebnih, splošnih in družinskih zdravnikov?
Pandemija bolezni covid-19 je na zelo boleč način pokazala, da je pri zagotavljanju ustrezne in odzivne zdravstvene oskrbe bolj kot tehnična in prostorska opremljenost zdravstva ozko grlo zadostno število usposobljenega osebja – zdravnikov, medicinskih sester, laborantov …
Najbolj pomagajo tam, kjer zdravnikov primanjkuje
Kot pomoč primarnim zdravnikom, ki so neredko obremenjeni tudi z raznimi administrativnimi opravili, se pri sprejemu in triaži pojavljajo računalniški programi, katerih odločitve, pravzaprav priporočila, usmerjajo algoritmi umetne inteligence.
Nihče, vsaj v tem desetletju, ne pričakuje, da bi ti programi v celoti nadomestili zdravnike – niti v večjem delu obravnave ne, a je njihov prispevek lahko znaten predvsem tam, kjer je pomanjkanje zdravstvenih storitev ali kronično zaradi pomanjkljivega zdravstvenega sistema ali akutno zaradi povečanih obremenitev ob izrednih dogodkih, kot je epidemija.
Umetna inteligenca ima največji prispevek pri zdravstveni oskrbi takrat, ko zdravnikov primanjkuje.
Boti lahko svetujejo brez prekinitve
Zdravniško znanje in izkušnje so neprecenljivi, a imajo tudi ti računalniški programi in strežniki (boti), ki stojijo za njimi, nekatere pomembne prednosti: ne utrujajo se (razen če jim zmanjka elektrike ali interneta), delajo lahko kadarkoli in neprekinjeno, nenehno se učijo, prilagajajo in izboljšujejo, njihovo delovanje pa je cenejše od še tako nizke zdravniške plače.
Pandemija je, podobno kot številne vidike digitalne preobrazbe, pospešila tudi uvajanje teh botov, predvsem v Evropi in ZDA. Tako je, na primer, kalifornijsko zdravstveno omrežje Sutter Health, ki zajema 24 bolnišnic in 200 klinik in se tako uvršča med največje zdravstvene sisteme v državi, "pregledalo" več kot 30 tisoč ljudi in jih skoraj 3.500 napotilo v nadaljnjo obravnavo – največkrat na videoklic z zdravnikom.
Tudi mi imamo svojo Vesno
V Evropi so botom bolj kot triažo zaupali svetovanje in odgovarjanje na splošna in temeljna vprašanja o bolezni covid-19. Med prvimi so Čehi dobili virtualno sestro Anežko, na istih tehnologijah družbe IBM pa nastaja slovenska sestra Vesna, ki se še vedno uči.
V sili razmer se tako po vsem svetu pospešeno nabirajo izkušnje, kako takšni računalniški programi lahko pomagajo pri zagotavljanju boljše zdravstvene oskrbe. Čas, ki ga zdravnik ne porabi za preprosta in ponavljajoča se vprašanja, je namreč čas, v katerem bo opravil posege, v katerih je njegova vloga nenadomestljiva.
Boti bodo znali vedno več
Boti lahko svetujejo, lahko utemeljeno svetujejo, ali je potrebna zdravniška udeležba in na kakšen način (osebno, videozveza, dopisno ali telefon), v najbolj očitnih primerih lahko ponudijo tudi diferencialne diagnoze in nasvete glede na verjetnost posamezne bolezni.
Vesna ni usposobljena za triaže, a pozna odgovore na številna vprašanja v zvezi z epidemijo bolezni covid-19.
V prihodnosti bodo boti lahko določili, ali so potrebne nadaljnje preiskave, snemanja ali specialistični pregledi. Morda jim bomo nekoč tudi lažje zaupali predloge o predpisovanju zdravil – že zdaj je, na primer, eden od takšnih sistemov, ki sta ga razvila Google in Univerza v Kaliforniji, pravilno predvidel zdravniške recepte v 75 odstotkih primerov.
Odločilno besedo morajo imeti zdravniki
Toda za širšo uporabo je 75 odstotkov še vedno prenizka uspešnost, a številke se nenehno izboljšujejo. Več ko bo različnih kliničnih primerov, s katerimi se bo algoritem učil, boljša bo zanesljivost, kar pa pride le s časom.
Hkrati je pomembno preudarno vedeti, katera opravila lahko zaupamo botom, kajti odgovornost pri zdravljenju mora biti in tudi je vedno na strani zdravnikov, ki so vendarle zmožni upoštevati vse relevantne dejavnike. Algoritem bo dober toliko, kolikor so obsežni in reprezentativni vzorci, s katerimi se je učil, ravno nereprezentativnost pri učenju je velik razlog za nepravilno delovanje.
Anežka je "starejša češka sorodnica" naše Vesne.
Pot je še dolga, a ne zanemarjajmo prvih korakov
Vlogo umetne inteligence pri izboljšanju zdravstvene oskrbe prepoznavajo tudi znanstvene revije in strokovne organizacije, vključno s Svetovno zdravstveno organizacijo.
Pred boti je še dolga pot, od tega, da bodo do bolnikov bolj empatični in tako tudi zanje sprejemljivejši, do ustreznega vrednotenja njihovega dela pri plačilu računov na zdravstvenih zavarovalnicah. Toda to je pot, ki so jo prehodile številne tehnologije, tudi telemedicina.
Vsekakor botom ne moremo (še) dovoliti, da bi nadomestili zdravnike, vsekakor pa jim lahko omogočimo, da jim pri delu pomagajo in jih razbremenijo pri opravilih, kjer njihove zmožnosti niso ekskluzivne za uspešen izid.