Ponedeljek, 28. 4. 2025, 17.15
4 ure, 50 minut
Revizorji pozivajo k ponovni oceni strategije EU na področju čipov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Mikročipi so majhne elektronske naprave, ki so izdelane iz polprevodniških materialov in vsebujejo jedkana ali tiskana elektronska vezja in komponente. So eden ključnih elementov elektronskih naprav za vsakdanjo uporabo, pomembni pa so tudi za zeleni prehod.
EU trenutno pri izpolnjevanju cilja, da bi do leta 2030 dosegla 20-odstotni delež svetovne proizvodnje mikročipov, zelo zaostaja, je v danes objavljenem poročilu ocenilo Evropsko računsko sodišče. Evropsko komisijo je pozvalo, naj ponovno oceni dolgoročno strategijo EU na tem področju in jo prilagodi dejanskemu stanju.
"To je hitro razvijajoče se področje z močno geopolitično konkurenco in EU trenutno zelo zaostaja pri uresničevanju svojih ambicij. Cilj 20-odstotnega deleža je visokoleteč. Za dosego tega cilja bi morala EU do leta 2030 svoje proizvodne zmogljivosti povečati za približno štirikrat, vendar je trenutno zelo daleč od takšnega napredka," je povedala članica računskega sodišča, pristojna za pripravo poročila, Annemie Turtelboom.
"Realizacija načrta je malo verjetna"
Kot so zapisali na sodišču s sedežem v Luxembourgu, je zelo malo verjetno, da bi EU do leta 2030 dosegla cilj 20-odstotnega deleža vrednosti svetovne proizvodnje najsodobnejših in trajnostnih mikročipov, ki velja za hitro rastoči trg.
Glede na julija lani objavljeno poročilo Evropske komisije naj bi evropski delež leta 2030 znašal le 11,7 odstotka svetovne proizvodnje, potem ko je leta 2022 9,8 odstotka.
Vse poteka prepočasi
Revizorji ocenjujejo, da je bil morda zgoraj omenjeni cilj za akt o čipih, ki predstavlja dolgoročno strategijo na tem področju, zastavljen preveč ambiciozno. Leta 2022 objavljeni akt zajema ukrepe za krepitev tehnoloških in inovacijskih zmogljivosti, načela za oceno državne pomoči za podporo naložbam v inovativne proizvodne obrate ter mehanizem za spremljanje in odzivanje na krize.
Sodišče je v reviziji ugotovilo, da se akt izvaja, vendar prepočasi, da bi dosegli 20-odstotni cilj.
Poleg tega cilji in njihovo spremljanje v aktu niso dovolj jasno določeni. Prav tako pa je težko oceniti, ali so bile v njem v zadostni meri upoštevane potrebe industrije po običajnih mikročipih, saj pri pripravi zakonodaje ni bila opravljena celovita ocena učinka.
Na Evropski komisiji so v odzivu na poročilo zapisali, da je akt o čipih prispeval h konsolidaciji položaja Evrope na globalnem trgu polprevodnikov. Med drugim je doslej spodbudil za več kot 80 milijard evrov naložb v zmogljivosti za proizvodnjo čipov, so navedli.
Je denarja sploh dovolj?
Obenem revizorji ocenjujejo, da financiranje, povezano z aktom o čipih, morda ne bo zadoščalo za spodbujanje naložb, ki jih industrija potrebuje za dosego krovnega cilja na področju proizvodnje. Skupno financiranje naj bi do leta 2030 znašalo 86 milijard evrov, pri čemer pa je Bruselj odgovoren le za pet odstotkov tega zneska. Obenem nima pooblastil, da bi nacionalne in zasebne naložbe usklajeval na ravni EU ter jih uskladil s cilji akta.
Evropsko računsko sodišče Komisijo poziva, naj v sodelovanju z državami članicami in industrijo pregleda izvajanje akta o čipih. Oceni naj, ali so cilji glede na razpoložljiva finančna sredstva, svetovno konkurenco in druge ključne dejavnike, kot so stroški energije in odvisnost od surovin, še vedno uresničljivi.
Na podlagi pregleda naj začne pripravljati naslednjo strategijo za področje polprevodnikov. Ta naj vsebuje jasno določene, časovno omejene in realistične cilje, predloge za ustrezne ukrepe in financiranje ter usklajen pristop na ravni Unije.
Na Evropski komisiji so v odzivu na poročilo zapisali, da je akt o čipih prispeval h konsolidaciji položaja Evrope na globalnem trgu polprevodnikov. Med drugim je doslej spodbudil za več kot 80 milijard evrov naložb v zmogljivosti za proizvodnjo čipov, so navedli.
