Skrivnosti, ki jih želi EU skriti pred Kitajci

Pri Evropski komisiji so v poročilu, ki je bilo objavljeno v sredo (vir), definirali deset kritično pomembnih tehnologij, katerih uporaba lahko sega od računalniške superiornosti in potovanj po vesolju do kršitev človekovih pravic in razvoja ubijalskih robotov.

Poročilo posebej izpostavlja štiri tehnologije, ki so po mnenju Bruslja lahko, če padejo v napačne roke, lahko še posebej nevarne oziroma zlorabljene za izpolnjevanje geostrateških interesov:

- tehnologija naprednih polprevodnikov, kar med drugim vključuje visokofrekvenčne čipe, mikroelektroniko, fotoniko, tudi znanje za proizvodnjo naprednih polprevodnikov,

- različni vidiki razvoja umetne inteligence, kot so obdelava govora, prepoznava objektov, računalništvo v oblaku, obdelava podatkov,

- kvantna tehnologija, ki zajema razvoj kvantnega računalništva, kvantnega šifriranja, kvantnih tipal in metod zaznavanja (radar), kvantnih komunikacij,

- razvoj biotehnologije, med drugim genske modifikacije, sintetične biologije, napredne genomske diagnostike.

Ob umetni inteligenci se kot naslednji veliki preboj računalniške znanosti že nekaj časa omenja razvoj kvantnega računalnika. Kdor bo resnično uporabnega razvil prvi, si bo najverjetneje lahko obetal tehnološko premoč. Pri kvantnem računalniku klasični tranzistor za zapis informacije sicer nadomešča tako imenovani kubit ali kvantni bit. Poglavitna lastnost kubita je, da je lahko zaradi načela kvantne superpozicije v dveh različnih stanjih hkrati. To zelo poenostavljeno pomeni, da lahko v kubitu 0 in 1 obstajata sočasno, dokler ga ne pogledamo, medtem ko je tranzistor v klasičnem računalniku istočasno lahko vedno zgolj 0 ali 1. Posledica tega principa je, da lahko v kubit namesto ene shranimo dve informaciji, kar pa pomeni, da računska moč kvantnega računalnika z dodajanjem kubitov ne narašča linearno kot pri klasičnem računalniku, temveč eksponentno, saj lahko, če je pravilno sestavljen, računske operacije hkrati izvaja na vseh kubitih. Foto: Shutterstock

Kot je v sredo dejala podpredsednica Evropske Komisije Vera Jourova, bo komisija skupaj z državami članicami do konca leta pripravila oceno tveganj za vsako od navedenih kategorij kritičnih tehnologij. Šele po tem, ko bo opravljena ocena tveganja, se bodo začeli pogovori o ukrepih za omejevanje tveganj tako na ravni EU kot na ravni posameznih držav članic Evropske unije.

V poročilu je sicer omenjenih še šest tehnologij, ki pa po mnenju Bruslja niso takojšnja prioriteta, z oceno tveganj se bodo predvidoma ukvarjali šele spomladi leta 2024.

To so napredne tehnologije povezljivosti in komunikacij, vesoljska in pogonska tehnika, robotika in avtonomni sistemi, razvoj naprednih tipal (senzorjev), napredna energetika, vključno s proizvodnjo energije s postopkom jedrske fuzije (zlivanja) in iz vodika, napredna tehnologija materialov in recikliranje. 

Novice Velika nevarnost za EU: Treba je ukrepati, preden bo prepozno

"Kitajci znajo sešteti dve in dve"

Vera Jourova in Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg, sta v sredo ob predstavitvi seznama kritičnih tehnologij sicer poudarila, da ni uperjen proti nobeni točno določeni državi, vključno s Kitajsko. Tudi vsebina poročila posebej ne omenja nobene države.

Toda to ne drži povsem, je v sredo poročal portal Politico. Štirje uradniki Evropske komisije, ki so sodelovali pri pripravi poročila o kritičnih tehnologijah, so za medij namreč izrecno omenili Kitajsko, eden od njih je tudi dejal, da bodo Kitajci, ko bodo prebrali poročilo, "znali sešteti dve in dve".

Tudi sicer je terminologija v poročilu zelo podobna tisti, ki jo najvišji predstavniki in predstavnice evropskih institucij v zadnjem obdobju pogosto uporabljajo takrat, ko beseda nanese na odnose EU s Kitajsko. Beseda "tveganje" je na primer v razmeroma kratkem besedilu uporabljena kar tridesetkrat.

Nekatera kitajska podjetja so posredno ali neposredno vpletena v strateška sredstva EU, kar lahko v najslabšem primeru pomeni možnost za prenos evropskega strokovnega znanja in tehnologij na kitajsko vojsko. To je mogoče zaradi kitajske strategije združevanja vojaških in civilnih vidikov ter domnevnih zahtev Kitajske komunistične partije kitajskim zasebnim podjetjem, da svoje poslovne interese uskladijo s kitajskimi vojaškimi dejavnostmi. S tem bi se lahko povečala zmožnost Ljudske osvobodilne vojske (kitajskih oboroženih sil) za razvoj naslednje generacije vojaške tehnologije, ki bi se lahko uporabila za izvajanje pritiska na partnerje v Aziji in po svetu. Foto: Reuters

Seznam kritičnih tehnologij je bil sicer objavljen manj kot dva tedna po osnutku poročila o varnostnih in obrambnih posledicah kitajskega vpliva na kritično infrastrukturo v EU, ki ga je v evropskem parlamentu 19. septembra predstavil evroposlanec iz Slovenije Klemen Grošelj.

Dokument o morebitnih grožnjah in tveganjih, ki jih za Evropsko unijo prestavlja Kitajska, med drugim opozarja, da mora Evropska unija nujno povečati strateško avtonomijo in zmanjšati odvisnost od držav, kot je Kitajska, saj ne gre za sistemsko partnerico EU, temveč za njeno sistemsko tekmico, ki si prizadeva postati vodilna svetovna velesila.

V osnutku poročila so med drugim našteti tudi pozivi Evropski komisiji, naj ob podpori držav članic evidentira, spremlja in oceni dostop Kitajske do kritične infrastrukture v EU, naj skupaj z Evropsko službo za zunanje delovanje poskrbi, da se bodo morebitni ukrepi, sprejeti za povečanje odpornosti EU na vpliv Kitajske, razširili tudi na najtesnejše partnerice EU in da naj predlaga nov zakonodajni okvir za zmanjšanje varnostnih tveganj, ki jih predstavljajo dobavitelji sistemov podmorskih kablov.