Četrtek, 27. 3. 2025, 9.29
2 dneva, 23 ur
Marta Kos o objavi, ki je vznemirila javnost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,25
"Razumem tudi, da so bili tisti, ki zlasti v Srbiji demonstrirajo že precej dolgo časa, s tem nezadovoljni, ampak v diplomaciji je tako, da bi velikokrat škodovali različnim stranem, če bi povedali o vsem," je o očitkih na objavo na omrežju X povedala Marta Kos.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos se je štiri dni po največjem protestu v srbski novejši zgodovini v Bruslju srečala s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, s katerim je govorila o konkretnih korakih na poti Srbije v EU, ponovila pa je tudi pričakovanja o jasni evropski usmeritvi te države. V objavi na omrežju X je pogovor ocenila kot konstruktiven, zaradi same izjave in konteksta, v kateri jo je dala, se je nanjo nato usul plaz kritik.
Mirovni inštitut, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU in Kulturni center Danilo Kiš so izjavo komisarke Marte Kos označili za "škandalozno, hinavsko in zahrbtno" in zapisali, da njeni nastopi zvenijo kot "prazno besedičenje umetne inteligence".
Opozorili so, da v Srbiji že dobre štiri mesece potekajo siloviti protesti, ki zahtevajo odgovornost za padec nadstreška železniške postaje v Novem Sadu, v katerem je umrlo 16 ljudi. "Mirni protesti obenem opozarjajo na sistemsko korupcijo, nedelovanje državnih inštitucij in nenehno prekoračitev pristojnosti predsednika, ki se avtoritarno vpleta v vse sfere upravljanja in življenja," so še zapisali.
I had a constructive meeting with President @avucic
— Marta Kos (@MartaKosEU) March 19, 2025
We discussed concrete steps on Serbia’s EU path, the implementation of the Growth Plan and reiterated our expectation on a clear Serbian orientation towards the EU.
I emphasised that enlargement is a whole of society process.…
Marta Kos je danes na obisku v Sloveniji, že zjutraj pa je za več medijev spregovorila tudi o srečanju z Vučićem in komunikaciji po tem sestanku. Na vprašanje, zakaj po srečanju ni opozorila na proteste, s čimer naj bi tako kot predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa prispevala k vtisu, da podpira Vučića, je odgovorila, da sta se na srečanju pogovarjala o marsičem, česar v 280 znakih dolgi objavi na omrežju X ni mogla napisati.
"Biti moramo pozornejši na komunikacijo"
"Srbija je v zadnjih mesecih stagnirala glede evropske poti. Rdeča nit mojega pogovora s predsednikom Vučićem je bila ta, kako lahko proces na tej evropski poti pospešimo. Položaj ni enostaven, še posebej zaradi tega, ker so seveda v Srbiji protesti, študentje, opozicija, ljudje, ki čutijo, da bi bilo dobro za Srbijo, da gre naprej po evropski poti, stvari pa se niso premaknile. Pogovarjala sva se o čisto konkretnih korakih s področja sprememb volilne zakonodaje, s področja medijske zakonodaje, o tem, kaj še vse mora Srbija narediti, da bomo lahko odprli tretji sklop pogajalskih izhodišč," je za Radio Slovenija povedala Kos.
Ob tem je priznala, da so se z ekipo naučili, da morajo biti "zlasti v teh občutljivih časih" pozornejši na komunikacijo. "Razumem tudi, da so bili tisti, ki zlasti v Srbiji demonstrirajo že precej dolgo časa, s tem nezadovoljni, ampak v diplomaciji je tako, da bi velikokrat škodovali različnim stranem, če bi povedali o vsem. Tudi zdaj vam ne morem vsega povedati," je za Radio Slovenija še pojasnila slovenska komisarka.
An unprecedented nr of Serbian🇷🇸 citizens peacefully demonstrated in Belgrade today, calling for the rule of law & strong, accountable democratic institutions. I thank all who ensured their safety.
— Marta Kos (@MartaKosEU) March 15, 2025
An agreement on reforms, which are necessary for Serbia’s EU path should follow.
Marta Kos se je sicer 15. marca, ko so v Srbiji potekali množični protesti, na omrežju X oglasila z objavo, v kateri je poudarila, da se je na protestih zbralo ogromno ljudi, ki zahtevajo vladavino prava in močne demokratične institucije ter da je treba doseči dogovor o reformah, ki bodo odprle pot Srbiji v EU.
Bolje moramo komunicirati prednosti širitve, tako v državah kandidatkah kot članicah EU, je danes v pogovoru v Hiši EU menila komisarka za širitev Marta Kos, ki je danes in v petek na obisku v Sloveniji. Zavzela se je za več povezovanja med državami, po njenem pa EU čakajo tudi številni izzivi, kot so varnost in zahtevne geopolitične razmere.
Kos je v današnjem pogovoru v Hiši EU v Ljubljani na temo evropske širitvene politike in aktualnih izzivov dejala, da v današnjih zahtevnih časih čuti podobno energijo kot v času osamosvojitve Slovenije, razpada Jugoslavije in Sovjetske zveze, združitve Nemčije in drugih geopolitičnih premikov v začetku 90. let.
Med izzivi današnjega časa je omenila varnost, zahtevne geopolitične razmere in iskanje novih načinov za širitev EU. Dejala je tudi, da namesto besede širitev raje uporablja združevanje Evrope, kar pomeni združevanje na osnovi skupnih vrednot, kot so spoštovanje vladavine prava in človekovih pravic.
"Prvič doživljamo, da ne velja več sistem, ko so države kandidatke izpolnile pogoje in nato vstopile v EU. Danes imamo namreč zunanje sile, ki hočejo preprečiti določenim državam, da bi postale članice, tega ob nobeni drugi širitvi v preteklosti ni bilo," je dejala.
Glede številnih kritik in polemik po njenem nedavnem srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem je komisarka dejala, da se je z njim srečala zato, ker se mora pogovarjati z vsemi državami kandidatkami in ker želi vrniti Srbijo na evropsko pot. Ob tem je podprla zahteve, ki jih srbski protestniki naslavljajo na oblasti, saj da bo enake zahteve za reforme Srbiji pred njenim vstopom postavila tudi EU.
Glede izzivov na Zahodnem Balkanu je med drugim izpostavila še razmere v Bosni in Hercegovini ter normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino. Ob tem je napovedala, da bi lahko Črna gora in Albanija zaključili pogajanja za vstop v EU do leta 2026 ali 2027. Kos ob tem meni, da se morajo države članice EU in države kandidatke za vstop bolj povezovati med seboj. Kot sredstva za mehkejši pristop pri združevanju in medsebojnem povezovanju Evrope je med drugim izpostavila povezovalno moč športa in več vključevanja mladih.
Slovenija je po njenem v Bruslju prepoznana kot država, ki odločno zagovarja širitev, zlasti na Zahodni Balkan. Priznala pa je, da v primerjavi z obdobjem pred 20 leti, ko je Slovenija vstopala v EU, danes velik izziv predstavlja tudi upad ugleda unije v državah kandidatkah.
