Sreda, 19. 4. 2017, 9.48
7 let, 2 meseca
Mimo Zemlje je letela gromozanska vesoljska skala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,25
3
Zemljo je obletel 650 metrov dolg asteroid z imenom 2014 JO25. Našemu planetu se je približal na razdaljo okrog 1,8 milijona kilometrov, kar je za zemeljske standarde zelo veliko, za vesoljske pa zelo malo. Če bi tak asteroid treščil v Zemljo, globalne katastrofe najverjetneje ne bi povzročil, bi pa s planeta z lahkoto izbrisal milijonsko mesto ali pa kar manjšo državo.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je izdala tale grafični prikaz srečanja asteroida 2014-JO25 z Zemljo. Našemu planetu se je asteroid najbolj približal v sredo okrog 13.30 po našem času.
Asteroid 2014 JO25 je proti Zemlji priletel iz smeri Sonca. Po tem, ko je obšel Zemljo in nadaljeval pot v smeri planeta Jupitra, ga bo, ker je osvetljen od zadaj, na nočnem nebu še nekaj dni mogoče opazovati že z manjšimi amaterskimi teleskopi, saj bo zelo svetel, piše ameriška vesoljska agencija Nasa. S prostim očesom asteroida sicer ne bo mogoče videti, saj je vendarle premajhen in leti predaleč.
Pri Nasi so tudi pojasnili, da asteroid 2014 JO25 za Zemljo ne predstavlja nobene nevarnosti. Ni namreč bilo možnosti, da bi asteroid nenadoma spremenil smer in se obrnil proti našemu planetu.
Pot asteroida 2014 JO25 mimo Zemlje:
Velikanski vesoljski kamen je Zemljo pozdravil razmeroma od daleč - planet je obšel na razdalji 1,8 milijona kilometrov, kar je približno 4,6-kratnik razdalje med Zemljo in Luno (v povprečju 384 tisoč kilometrov).
Asteroid 2014 JO25 so maja 2014 odkrili astronomi observatorija Catalina Sky Survey v mestu Tucson v ameriški zvezni državi Arizona. Po njihovih ocenah je asteroid dolg okrog 650 metrov. Znanstveniki iz observatorija Arecibo v Portoriku medtem glede na radarske slike menijo, da bi lahko 2014 JO25 na najširši točki meril tudi do 1,3 kilometra, piše spletni portal space.com.
Bližnja srečanja Zemlje s tako velikimi asteroidi so redka
Nazadnje se je nekaj takega zgodilo leta 2004, ko je na podobni razdalji (štirikratnik Lunine oddaljenosti od Zemlje) letel gigantski 4179 Toutatis, ki počez meri kar 4,6 kilometra.
Zemljani bomo sapo naslednjič malce bolj zajeli 7. avgusta 2027, ko bo precej bližje, na razdalji manj kot 400 tisoč kilometrov, kar je ena Lunina oddaljenost od Zemlje, mimo letel asteroid 1999 AN10. Ta vesoljski kamen bo tudi precej večji od današnjega obiskovalca, saj po ocenah znanstvenikov počez meri od 800 pa do kar 1.800 metrov.
Kaj bi se zgodilo, če bi asteroid 2014 JO25 trčil v Zemljo?
Asteroid 2014 JO25 je premajhen, da bi povzročil globalno katastrofo (atmosferske spremembe, na primer), je pa dovolj velik, da bi zaradi njega, če ne bi pristal ravno sredi neobljudene sibirske divjine ali Sahare, lahko umrlo več milijonov ljudi.
Univerzitetni znanstveniki prestižnega kraljevega kolidža v Londonu so na spletu objavili kalkulator, s katerim lahko določimo približne posledice udarca poljubno velikega asteroida v Zemljo.
Naš scenarij: kaj če bi asteroid 2014 JO25 padel na Ljubljano, mi pa smo opazovalec, ki je od točke udarca oddaljen 60 kilometrov?
Zgodilo bi se tole:
- Asteroid bi ob vstopu v Zemljino atmosfero zaradi trenja začel razpadati že na višini okrog 54 kilometrov. Gruča kamenja bi na naše glavno mesto nato padla s hitrostjo okrog 16,8 kilometra na sekundo oziroma več kot 60 tisoč kilometrov na uro.
Razpadanje vesoljske skale ob vstopu v Zemljino atmosfero. (Fotografija je simbolična.)
- Energija, ki bi se sprostila ob udarcu, bi ustrezala eksploziji 14.500 megaton (milijonov ton) eksploziva TNT.
Primerjava: atomska bomba, ki so jo ZDA leta 1945 odvrgle na Hirošimo, ustreza eksploziji 15 kiloton (15 tisoč ton) TNT.
- Na kraju trka bi najprej nastal krater s premerom 9,83 kilometra, globok bi bil skoraj 600 metrov. Naše prestolnice ne bi bilo več.
Svetovno znani kratek v ameriški zvezni državi Arizona. Njegov premer znaša 1.200 metrov, globok pa je do 170 metrov. Po ocenah znanstvenikov ga je izdolblo vesoljsko telo s premerom okrog 50 metrov.
- Seizmični val (tresenje tal) bi nas, opazovalca na razdalji 60 kilometrov od kraja, kamor je padel asteroid, doseglo po 12 sekundah. Podobno bi bilo potresu 7,4 stopnje po Richterjevi lestvici, kar pomeni močno tresenje in veliko škodo na zgradbah, ki niso bile zgrajene tako, da bi kljubovale potresom.
- Malce manj kot dve minuti po trku bi po nas na oddaljenosti 60 kilometrov začel snežiti prah z občasnimi večjimi delci in kosi (do 24 centimetrov), ki ga je dvignil asteroid.
Okolico bi prekrila okrog 13 centimetrov debela plast upepeljene Ljubljane.
- Do zdaj se nam kot 60 kilometrov oddaljenemu opazovalcu razen občasnega izmikanja kamnom, ki jih je proti nam poslal udarec asteroida, ni bilo treba bati še ničesar. A približno tri minute po trku asteroida bi nas dosegel udarni val, ki bi povzročil daleč največjo škodo. Hitrost vetra bi presegla 400 kilometrov na uro, udarni val pa bi podrl večino večnadstropnih stavb (stanovanjske bloke, na primer), razbil vsa okna na drugih in na tla položil do 90 odstotkov vseh dreves, s preostalih pa odpihnil listje in veje.
Takole je drevesa leta 1908 v tako imenovanem dogodku Tunguska v spanec zazibal udarni val meteorita, ki ga je po mnenju znanstvenikov razneslo od pet do deset kilometrov nad divjino v Sibiriji.
3