Petek, 31. 1. 2020, 4.00
4 leta, 10 mesecev
Žrtve še kar iščejo po vsej Sloveniji, ne verjemite jim
Slovenske uporabnike družbenega omrežja Facebook že več kot leto dni dobesedno bombardirajo sponzorirane vsebine tujih prevarantov, ki tudi z zlorabo imen znanih Slovencev in preprosto izmišljenih oseb, ustvarjenih z ukradenimi fotografijami resničnih ljudi, obljubljajo megalomanske zaslužke. Kot dokazujejo najnovejši primeri, neverjetne obljube seveda znova ne držijo, bolj pa je jasno, kaj je v ozadju oziroma zakaj goljufi to sploh počnejo. Na prste jim sicer ne more stopiti tako rekoč nihče.
Kako prepoznamo takšno prevaro?
Goljufive sponzorirane vsebine imajo skrb vzbujajoč doseg. Nekatere zberejo tudi do tisoč všečkov oziroma drugih odzivov ter na stotine komentarjev in deljenj. Pohvalno je sicer, da vse več slovenskih uporabnikov Facebooka prepozna, da gre za poskus prevare, na to tudi vse bolj množično opozarjajo v komentarjih pod tovrstnimi objavami.
Začne se na družbenem omrežju Facebook, ki nam domnevno izreden nov način za hiter zaslužek, nad katerim je občasno navdušen tudi kateri od znanih Slovencev, pokaže kot eno od objav prijateljev ali strani, ki jim sledimo, a gre v resnici za sponzorirano (plačano) vsebino.
Goljufi mečejo široko mrežo. Tak oglas lahko potencialno vidi vsak uporabnik Facebooka, ki ustreza zelo ohlapnim kriterijem: biti mora v Sloveniji in imeti več kot 25 let. Oglasi so pogosto še manj izbirčni in za tarče izbirajo vse polnoletne Slovenke in Slovence.
Klik na spletno povezavo, ki je vedno priložena objavi, nas preusmeri na spletno stran, ki je videti kot portal z novicami, občasno gre celo za popolno kopijo katerega od znanih slovenskih spletnih medijev ali pa spletne strani Slovenske tiskovne agencije (STA).
Ob kliku na katerokoli drugo "novico" se spletna stran sesuje.
Perspektivnost domnevno izjemne priložnost za kovanje dobička, pogosto naj bi šlo za način, ki ga svetovna bančna elita skriva pred javnostjo, je opisana na dolgo in široko, skoparjenja z megalomanskimi pridevniki ni.
Vrstijo se osebne izkušnje ljudi, ki so vsi po vrsti izmišljeni - vzvratno iskanje njihovih fotografij pogosto razkrije, da gre za modele oziroma so fotografije preprosto ukradene resničnim osebam. Na primer "Tina Babnik":
Mariborska "multimilijonarka" Tina Babnik je v resnici kar precej znana ruska blogerka Tanja Ribakova, ki je zaslovela z občutno izgubo teže in konkretno spremembo življenjskega sloga.
Kako smo ugotovili pravo identiteto "Tine Babnik":
Vselej sledi poziv, da je število mest omejeno in da se je treba pridružiti takoj. Kdor podleže skušnjavi in klikne na povezavo za registracijo ter vnese svoje osebne podatke, bo hitro ugotovil, v katerem grmu tiči zajec.
Imenitna priložnost v konkretnem primeru, gre za oglas, ki ga od torka na Facebooku širi profil Scaffold Store, v resnici vodi do platforme za valutno trgovanje (forex) z imenom EverFX. Obljube o neverjetnih dobičkih tam izpuhtijo, pod vsakim gumbom za začetek trgovanja je opozorilo, da lahko pridelamo resno izgubo.
Pohitite, čas za edinstveno priložnost se izteka! Obrazec za registracijo uporabniškega računa pri, to uporabnik ugotovi šele, ko potrdi vnos podatkov, enem od ponudnikov forex trgovanja, vzbuja občutek nujnosti. A če spletno stran osvežimo, se števec seveda vrne na začetek in znova odšteva deset minut.
Zakaj bi se kdo lotil takšne prevare?
Razlog je preprost: zavajajoče spletne strani zelo pogosto vodijo na platforme za trgovanje z valutami ali kriptovalutami oziroma do spletnih igralnic, ki tako rekoč komurkoli ponujajo sodelovanje v partnerskih (affiliate) programih. To pomeni, da zunanji partner za spletno stran rekrutira nove stranke in je za to plačan.
Ponudniki partnerskih programov sicer najverjetneje sploh ne vedo, na kakšen način se širijo njihove baze uporabnikov. Zelo mogoče je, da jim tudi ni mar, saj večinoma ne gre za ugledne trgovalne platforme, temveč za manj znana imena s sedeži v davčnih oazah in pogosto poraznimi ocenami strank, ki jih nemalokrat obtožujejo tudi goljufanja (primer).
Slovenski uporabniki Facebooka niso edine tarče prevare. Profili na Facebooku oglasne kampanje, ki vodijo do pridruževanja forex platformam, izvajajo tudi v drugih državah, goljufi so naredili tudi lokalizirane obrazce za registracijo novih članov.
Kdo je v ozadju?
Orodje za preglednost, ki uporabnikom Facebooka omogoča vpogled v to, kdo upravlja profile, s katerih se širijo goljufive sponzorirane vsebine, razkriva, da to počnejo posamezniki iz tujine. Konkretna primera (1, 2), na katera smo naleteli v zadnjih dneh, kampanjo širita iz Nizozemske. Eden od profilov ima tudi vezi s Savdsko Arabijo.
Pri Nacionalnem odzivnem centru za obravnavo omrežnih incidentov SI-CERT so za Siol.net že lani pojasnili, da najverjetneje ne gre za posamične goljufije, ampak za organizirano delovanje, goljufi pa najpogosteje izvirajo iz držav, v katerih je sprožitev uradnega kazenskega pregona zoper njih tako rekoč nemogoča:
Lokacije oseb, ki upravljajo enega podobnih profilov na Facebooku. Zelo pogosto niso v Evropi.
V primeru tega zavajanja je sicer mogoče, da goljufi sodelujejo tudi s Slovenci. Spletne prevare namreč pogosto izdajo zelo grobi prevodi v slovenski jezik, ker prevaranti izvirno besedilo preprosto dobesedno prevedejo z orodjem, kot je Google Translate.
A zapisi, ki krožijo prek Facebooka, so precej bolj koherentni, zaradi klasičnih "človeških" slovničnih napak, kot je "nebi" namesto "ne bi", ki jih računalniški prevajalniki ne delajo, pa je zelo mogoče, da jih dejansko pišejo Slovenci.
Preberite tudi:
5