EU volilni potres bo zahteval SLO politične žrtve

Zato poglejmo številke: SDS Janeza Janše je jasna zmagovalka volitev z veliko prednostjo, a dejstvo je, da ji je podpora glede na leto 2009 padla za skoraj dve odstotni točki, največja opozicijska stranka pa je izgubila tudi dobrih 25 tisoč volivcev. Zmaga pred državnozborskimi volitvami je za stranko pomembna, saj se je znova potrdilo, da imajo slovenski demokrati močno volilno bazo, kar je še posebej pomembno ob nizki udeležbi.

Krščanskodemokratska opcija združena šibkejša Za SDS je zelo pomembno tudi to, da sta daleč zadaj konkurentki za primat na desnici, tokrat združeni NSi in SLS. Nosilec liste Lojze Peterle in predsednica krščanskih demokratov Ljudmila Novak nista mogla skriti kislih nasmeškov, saj je skupna lista prejela za dobre štiri odstotne točke manj glasov kot leta 2009, ko sta stranki nastopali ločeno. Zdaj sta skupaj izgubili nekaj več kot 28 tisoč glasov.

Pritoževanje največjega zaveznika Janeza Janše v NSi, podpredsednika NSi Aleša Hojsa, nad "preferenčno izvolitvijo" predsednika ljudske stranke Franca Bogoviča napoveduje nove težave v krhki koaliciji obeh strank. Pustimo ob strani dejstvo, da Hojsevo pritoževanje pravzaprav sporoča, da preferenčni glas zanj ni pomemben, čeprav je ena od redkih priložnosti, da volivci sporočijo, kdo na listi je zanje bolj sprejemljiv.

Senca Janeza Janše Veliko pomembneje je, da skupni nastop na državnozborskih volitvah verjetno ne bo več tako samoumeven, kot se je zdelo pred evropskimi volitvami. Če stranki ne bosta razčistili vprašanja odnosa do Janše, glede katerega je predvsem Novakova v zadnjih mesecih dajala zelo nasprotujoče si izjave, bosta ostali v senci SDS.

Je desnica res prevladala? Čeprav je na levici kar nekaj poražencev, največji je prav gotovo predsednik SD Igor Lukšič, skupne številke ne kažejo tako dramatične slike. Seštevek glasov list Verjamem Igorja Šoltesa, DeSUS Karla Erjavca, SD, Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, liste Konkretno Jelka Kacina, vstajniške Solidarnosti in Zaresa Pavla Gantarja je namreč 40,68 odstotka, medtem ko so tri stranke desnice prejele 41,45 odstotka.

Tu nismo šteli Združene levice, ki ji je s 5,47 odstotka uspel veliki met. Poleg tega je v politiko že vstopil Miro Cerar, ki lahko kakšen glas pobere tudi na zmerni sredini, medtem ko bo stranka Alenke Bratušek "lovila" predvsem v levosredinskem volilnem bazenu.

Kaznovana nonšalanca Igorja Lukšiča Igor Lukšič bo moral razmisliti o svoji politiki, ki jo zaznamuje tudi nonšalantnost, ko recimo mirno izjavi, da ga zanimajo predvsem državnozborske volitve, hkrati pa kandidira kot nosilec liste na evropskih volitvah. Volivci so to držo kaznovali. Čeprav Socialni demokrati predsednika običajno volijo po parlamentarnih volitvah, bo Lukšič pod hudim pritiskom članstva in dela vodstva, da se sam umakne že prej.

Novi recept za volilno katastrofo Če se ne bo in bo del stranke zahteval izredni kongres, bo ta v primeru julijskih volitev padel v volilno kampanjo. To bi bil lahko v primeru frakcijskih bojev nov recept za volilno katastrofo. Velja tudi spomniti, da je 37-člansko predsedstvo SD Lukšiča kot nosilca liste potrdilo brez glasu proti, še širši organ stranke, konferenca, pa le z dvema glasovoma proti. V SD se bodo torej morali vprašati tudi o "kolektivni odgovornosti" za izid volitev.

Hud udarec za stranko, ki je leta 2009 prejela za deset odstotnih točk boljši izid, je tudi dejstvo, da jo je prehitela DeSUS z nosilcem liste Ivom Vajglom, ki je zvesto upokojensko volilno bazo učinkovito pripeljala na volišča. Karl Erjavec je znova dokazal, da ima izostreno politično intuicijo. Sivolasi Vajgl je bil očitno prava izbira.

Šoltes uspešno preživel naftalinsko stanovanjsko afero Še ena zaušnica Lukšiču je bil seveda uspeh Igorja Šoltesa, ki ga je predsednik SD grobo zrušil kot kandidata za ministra za zdravje, čeprav je bila jasno, da je Šoltesova kandidatura namenjena tudi promociji njegovega vstopa v nacionalno politiko. Nekdanjemu predsedniku računskega sodišča je uspelo, očitno tudi zato, ker volivci niso kupili stanovanjske afere, potegnjene iz naftalina. Šoltes ima dober štartni položaj pred nacionalnimi volitvami.

Levičarska socialno-liberalna shizofrenost Poraženec na levi sceni je zagotovo tudi Zoran Janković, ki se z Jožetom Mencingerjem ni mogel prebiti. Shizofrenost je bila za del levoliberalnih volivcev očitno prevelika. Nosilec liste liberalno-socialne stranke, ki je pred volitvami razpadla na dva dela, je recimo dejal, da se bo v primeru izvolitve pridružil združeni evropski levici. To je približno tako nenavadno kot Jankovićevo govorjenje, da bi bilo najbolje, da bi se na evropski ravni združili liberalci in socialisti, med katerimi je nihala PS, na koncu pa se (še) ni pridružila niti enim niti drugim.

Enako nerealno se zdi govorjenje ljubljanskega župana, da bo PS na parlamentarnih volitvah zmagala. Kljub temu Jankovića ne velja podcenjevati, saj bo tudi na predvidenih julijskih volitvah zelo pomembna udeležba. Janković je odličen v kampanjah, volivci pa bodo imeli drugačne premisleke kot na evropskih volitvah.

Združena levica zmagovalka na vstajniški sceni Evropske volitve so dale tudi prvi odgovor, kakšna bo dinamika na vstajniški sceni. Solidarnost je z nekarizmatičnim Dušanom Kebrom razočarala, Združeni levici pa je uspelo prevladati z energično Violeto Tomič in oblikovati zgodbo, ki je pritegnila precejšen del volivcev, ki hočejo nove obraze. Skupni izid je sicer soliden in kaže na to, da bi se združeni vstajniki lahko približali mandatu v Evropskem parlamentu.

A parlamentarne volitve so veliko večji zalogaj. Treba je najti 88 kandidatov v vseh volilnih okrajih, zgolj protestni glasovi pa ne bodo dovolj za vstop v parlament. Zmagoslavje Združene levice, ki ga je Luka Mesec iz Iniciative za demokratični socializem ilustriral s samozadostno izjavo, da je levica že združena, lahko pripelje v podobno razočaranje, kot ga je leta 2011 doživela Stranka za trajnostni razvoj Matjaža Hanžka.

Umrl je LDS, umrl je Zares, umrla bo Državljanska lista Državljanska lista Gregorja Viranta bo šla, kot kaže, po poti liberalnih LDS in Zares. Stranki leta 2011 nista presegli dveh odstotkov in sta po debaklu Darje Radić (Zares) in neuspehu liste Jelka Kacina na tokratnih volitvah na nacionalni ravni politično mrtvi stranki. Virant je najbolj odgovoren za polom stranke, saj so jo počasi zapuščali pomembni člani, res pa je, da znotraj stranke ni bilo glasnih javnih protestov in iskanja kadrovske alternative. Še poseboj po aferi letalske vozovnice, ki je Viranta in DL dokončno pokopala.

Na koncu štejejo številke V naslednjih mesecih lahko pričakujemo stopnjevanje volilne mrzlice. Hitro bo jasno, kakšen je volilni potencial padle premierke Alenke Bratušek, še najbolj pa bo na dogajanje vplivalo to, kako se bo na političnem parketu znašel Miro Cerar s svojo stranko. Prehod s profesorske in civilnodružbene scene v realno politiko ni lahek zalogaj. Na koncu vedno štejejo – številke na volitvah.