Petek, 21. 5. 2021, 16.53
3 leta, 6 mesecev
3.500 evrov za kvadratni meter. So stanovanja predraga za povprečnega Ljubljančana?
Oglasi za rabljena stanovanja na Viču v Ljubljani, kjer kupec zahteva štiri tisoč evrov za kvadratni meter neto površine v zadnjih mesecih niso nič nenavadnega. Ali stanovanja na koncu res zamenjajo lastnika za tak denar? Si lahko Ljubljančani te cene sploh še privoščijo?
"Pogled na cene stanovanj je zdaj res osupljiv, 3.500 evrov za kvadratni meter starega stanovanja, novogradnje štiri tisoč evrov, ampak cene nepremičnin so ravno toliko nenavadne, kot je celotna ekonomska situacija pri nas in v svetu," na začetku pogovora o stanju na ljubljanskem trgu nepremičnin poudari nepremičninski posrednik Stane Petavs. Tudi nepremičninski posrednik Anže Lenče iz agencije Rocco iz lastnih izkušenj pove, da je dogajanje na trgu v zadnjih mesecih zanimivo. "V Ljubljani se zelo dobro prodajajo vse nepremičnine, v zadnjih mesecih predvsem stanovanja do 200 tisoč evrov. Cene rabljenih stanovanj sežejo tudi čez 3.500 evrov na kvadratni meter," pove Lenče. Oglaševane cene imajo v večini primerov nekaj rezerve, kar pomeni, da je prodajna cena nižja od oglaševane," še pojasni Lenče.
Katere nepremičnine gredo za med?
"Stanovanja in hiše so na vrhu zanimanja, vse večje je pa tudi povpraševanje po parcelah za gradnjo, predvsem večstanovanjskih vil," pojasni Lenče. Po njegovih izkušnjah vse več ljudi išče hiše na obrobju Ljubljane, kamor spadajo tudi mesta, kot je Grosuplje. Ljudje namreč prodajajo stara stanovanja v centru Ljubljane, da si kupijo večjo nepremičnino na obrobju.
Kako se v Ljubljani kupujejo nepremičnine: z denarjem ali na puf?
"Ker so posojila bank trenutno tako ugodna, tudi tisti, ki imajo dovolj denarja na računu, vsaj del nakupa nepremičnine financirajo s krediti," svoje izkušnje na trgu razkrije Lenče. Tudi Petavs izpostavi, da dokler bodo obrestne mere tako nizke, se razmere na nepremičninskem trgu ne bodo spremenile. "V celotni zgodbi ne gre niti toliko za poceni kredite, temveč za ogromen bazen hranilnih vlog Slovencev, ki se zdaj tudi zaradi strahu pred inflacijo selijo v nepremičnine," poudari Petavs. Po njegovih besedah je sicer res vse več novogradenj, vendar je prostega denarja enostavno preveč.
Si Ljubljančani stanovanja sploh lahko še privoščijo?
"Banka Slovenija sicer pri nas za leto 2020 ne vidi precenjenosti nepremičnin. Če pogledamo podatke, so cene teh v zadnjih letih res poskočile. Vendar se stanovanjski problem rešuje z vidika večjega števila predpostavk, od višine najemnin do stroškov kreditov," opozarja direktorica podjetja za analizo nepremičninskega trga Arvio Ajda Kaluža. V podjetju so primerjali rast cen nepremičnin v Ljubljani z rastjo povprečne plače. "Analiza pokaže, da so se nepremičnine od leta 2014 res podražile, vendar se je dvignila tudi povprečna plača v Ljubljani," poudari Kaluževa.
Iz podatkov je razvidno, da je povprečen Ljubljančan leta 2020 za eno plačo dobil 20 odstotkov manj kvadratnih metrov stanovanja v primerjavi z letom 2014, kar v praksi predstavlja razliko med 50 in 60 kvadratnimi metri stanovanja. "Tako da, ja, stanovanja so se podražila glede na kupno moč, a kaže, da se je ta premik zgodil med 2016 in 2018, in ne toliko v zadnjih letih," zaključke iz podatkov razloži Kaluževa. Podatki za prve mesece leta 2021 še niso na voljo, vendar če se igramo s številkami in za povprečno ceno vzamemo 3.500 evrov na kvadrat, je kupna moč Ljubljančanov padla že za približno pet odstotnih točk glede na leto 2014. V praksi torej govorimo razliko med 43 in 60 kvadratnih metrov velikim stanovanjem.
Kaj nas čaka v prihodnosti?
"Prostora za rast cen nepremičnin jaz osebno ne vidim. Predvsem v trenutnih gospodarskih razmerah," poudari Kaluževa, ki za prihodnost ne izključuje korekcije cen nepremičnin. "Po koncu epidemije in posledično koncu državnih ukrepov se bo na trgu znašlo večje število stanovanj," meni Kaluževa in opozori, da je danes vpliv države na trg nepremičnin velik. "Tudi z vidika povprečne plače, ta v lanskem letu ni rasla zaradi opredeljivih stvari, kot je rast produktivnosti," še doda Kaluževa.
22