Borzni analitiki največ stavijo na rast evropskih delnic

Družba NLB Skladi, ki v 18 vzajemnih podskladih upravlja milijardo evrov sredstev, je zadovoljna z vnovičnim zanimanjem vlagateljev v vzajemne sklade. "Vzajemni skladi se znova prodajajo kot vroče žemljice. Spomini na krizo iz leta 2008 so praktični pozabljeni," je na predstavitvi poslovanja družbe dejal predsednik uprave Kruno Abramovič.

Optimistično zrejo tudi v prihodnost, saj bodo obrestne mere za depozite še naprej nizke, nadaljevala se bo gospodarska rast, brezposelnost pa zniževala. "Obseg celotnega trga prihrankov se bo v prihodnje povečeval, s tem pa tudi obseg prihrankov v vzajemnih skladih," napoveduje Abramovič.

Lani so beležili 60 milijonov evrov prilivov, med najbolj prodajanimi skladi pa ostaja njihov največji sklad Globalni uravnoteženi.

Finančni sektor z največjim potencialom

V NLB Skladih letos dajejo prednost delnicam pred obveznicami, bolj so naklonjeni vlaganjem v razvite trge kot trgom v razvoju. Konservativnim vlagateljem bolj kot dolgoročne varne obveznice priporočajo nakup kratkoročnih evrskih obveznic z nižjo bonitetno oceno.

Znotraj razvitih trgov kamor uvrščajo ZDA, Evropo in Japonsko, stavijo na Evropo. Kot glavni razlog vodja analiz NLB Skladov Marko Bombač navaja, da so zgodovinska vrednotenja evropskih delnic v primerjavi z ameriškimi nadpovprečno ugodna.

Med panogami so najbolj naklonjeni bančnemu sektorju, ki je bil po njihovi oceni pretirano na udaru. "Evropske banke so danes v bistveno boljšem stanju kot kadarkoli prej v 10-letnem obdobju. Pesimizem glede ustvarjanja dobičkov v okolju ničelnih obrestnih mer pa se bo z rastjo teh znižal," utemeljuje Bombač.

"Ameriška podjetja že tarnajo nad iskanjem primerne delovne sile, zato jih morajo privabljati iz drugih podjetij, to pa ustvarja pritisk na rast plač. Posledično se zvišujejo inflacija in obrestne mere," pojasnjuje analitik NLB Skladov Marko Bombač. Foto: Ana Kovač Na ameriške banke bi lahko pozitivno vplivala tudi deregulacija bančnega sektorja, ki jo je napovedal novi ameriški predsednik Donald Trump. Med drugim so naklonjeni še IT sektorju, panogi farmacije in biotehnologije. Ta je bila v zadnjih letih med vlagatelji zelo priljubljena, a je bila v zadnjem letu podpovprečno donosna, zato so ji danes manj naklonjeni.

Rekordno nizka brezposelnost bo zvišala plače

Bombač v Trumpu ne vidi nevarnosti za borzne trge. "Izrečeno je bilo ogromno napovedi glede posameznih ukrepov, ki so po našem mnenju že vračunane v delniške tečaje. Počakati moramo, kateri ukrepi bodo dejansko uvedeni. Bolj pomembno se mi zdi zniževanje stopnje brezposelnosti kar povzroča pritisk na rast plač. Ameriška podjetja že tarnajo nad iskanjem primerne delovne sile, zato jih morajo privabljati iz drugih podjetij, to pa plače povečuje. Posledično se zvišujejo inflacija in obrestne mere," pojasnjuje Bombač.

Po napovedih analitikov NLB Skladov bo dvigovanje obrestnih mer hitrejše kot ga trg pričakuje. Ne toliko zaradi novega predsednika kot zaradi hitre rasti ameriškega gospodarstva. Če bo Trump svoje obljube izpolnil, pa bo trend še močnejši.

Cena nafte brez bistvenih sprememb

Gospodarska rast je za delniške trge sicer pozitivna, a na drugi strani višje obrestne mere zavirajo rast delniških tečajev. Čeprav se podobna situacija dogaja tudi v Evropi, je razlika v ukrepih centralnih bank. Medtem ko je ameriška centralna banka že na poti restriktivne denarne politike, bo denarna politika Evropske centralne banke ostala ohlapna vsaj do druge polovice leta 2018. To je tudi eden izmed razlogov, da so ameriškim delnicam manj naklonjeni.

Obrestne mere, po katerih banke posojajo denar, bodo po napovedih analitikov NLB Skladov ostale negativne še vsaj do leta 2020. Cena nafte pa se bo v prihodnjih letih gibala med 45 in 60 dolarji za sod.