Aleksandar Mićić

Četrtek,
5. 12. 2013,
15.10

Osveženo pred

1 leto, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Hrvaška davek banka dokapitalizacija

Četrtek, 5. 12. 2013, 15.10

1 leto, 12 mesecev

Brez menedžerskih prevzemov, brez dokapitalizacij bank

Aleksandar Mićić

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Zakaj hrvaški bančni sistem ne potrebuje davkoplačevalskega denarja?

Na povabilo predsednika državnega zbora Janka Vebra je danes na uradnem obisku v Sloveniji predsednik hrvaškega sabora Josip Leko. Gosta bosta sprejela tudi premierka Alenka Bratušek in predsednik republike Borut Pahor, v pogovorih pa bo v ospredju dvostransko sodelovanje na vseh področjih, posebej med parlamentoma.

Hrvaška in (N)LB Odnosi med državama so v zadnjem času spet nekoliko napeti zaradi memoranduma o Ljubljanski banki, ki ga Hrvaška po prepričanju Slovenije ne spoštuje, saj se sodni procesi proti (N)LB na hrvaških sodiščih nadaljujejo. Slovenska stran meni, da bi se morali ustaviti, dokler ne bi bila dosežena rešitev v skladu z nasledstvenim sporazumom. Težava se je pojavila v interpretaciji besede "stay", ki si jo državi razlagata vsaka po svoje.

V hrvaških bankah 90 odstotkov tujega kapitala Sicer pa bančna sistema Slovenije in Hrvaške nimate veliko skupnega. Hrvaški bančni sistem je skoraj v celoti privatiziran, saj je v državni lasti le še 4,8 odstotka. Več kot 90 odstotkov hrvaškega bančnega sistema je v lastništvu tujega kapitala. Največ je avstrijskega kapitala, in sicer kar 60,7 odstotka, italijanski kapital je zastopan z 19-odstotnim deležem, sledijo še delničarji iz Francije, Madžarske, San Marina, Turčije, Švice in Srbije. Slovenije ravno zaradi težave z Ljubljansko banko ni med vlagatelji v hrvaške banke.

Manj menedžerskih prevzemov Zaradi tega hrvaškim državljanom ni bilo treba dokapitalizirati hrvaških bank, čeprav je tudi tam počil nepremičninski balon. "Ker so banke privatizirali, so morali potrebne dokapitalizacije opraviti lastniki. Zlasti v Hypu. Tudi hrvaški nepremičninski balon je počil. Mogoče so na Hrvaškem gradili še več kot pri nas, vendar je bilo veliko manj t. i. menedžerskih prevzemov kot pri nas," pravi Matej Kovač, direktor IUS Software iz Zagreba.

Gospodinjstva in švicarski franki Večjo težavo kot v Sloveniji pa so predstavljala posojila v švicarskih frankih, saj je bilo prebivalstvo veliko bolj zadolženo kot pri nas, zato je morala država intervenirati. Pred kratkim so dosegli dogovor z bankami, da bodo gospodinjstvom, ki so najela posojilo v švicarskih frankih (obrestna mera se je gibala med 5,2 in 5,9 odstotka), znižali obrestno mero na 3,23 odstotka. Pogoj za znižano obrestno mero je, da je vrednost franka za 20 odstotkov višja kot na dan dviga posojila. Ko se ta vrednost spusti pod 20 odstotkov, se obračunava dogovorjena obrestna mera. Ta dogovor je bila velika zmaga za društvo Udrugafranak in banke so ga morale s stisnjenimi zobmi sprejeti.

Hrvaški bančni sistem deluje dobro Kljub vsemu naštetemu pa Kovač pravi: "Ni bila potrebna sanacija bank. Ni negotovosti v bančnem sistemu. Niso potrebne visoke obrestne mere za depozite. Glede na hrvaško gospodarstvo, ki je slabše razvito, hrvaški bančni sistem deluje dobro."