Torek, 17. 12. 2024, 6.51
1 dan, 1 ura
Federal Reserve pred zadnjim letošnjim znižanjem ključne obrestne mere
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Fed je še septembra pričakoval, da bo inflacija dovolj padla, da si bo lahko v letu 2025 privoščil najmanj štirikratno znižanje ključne obrestne mere za po 0,25 odstotne točke, vendar pa zdaj ekonomisti napovedujejo v prihodnjem letu morda le dva ali največ tri znižanja.
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fomc) bo po zadnjem letošnjem zasedanju, ki se začenja danes in konča v sredo z novinarsko konferenco predsednika Federal Reserve (Fed) Jeroma Powella, ponovno znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, napoveduje velika večina ameriških analitikov.
Zadnje znižanje ključne obrestne mere v letošnjem letu na raven od 4,25 do 4,50 odstotka ni vprašljivo, veliko več pričakovanja pa je okrog izdaje gospodarskih obetov za prihodnja tri leta. Ekonomisti pa pričakujejo tudi, da bo Fomc spremenil svoje napovedi glede tempa nižanja ključne obrestne mere v prihodnjem letu, ker se inflacija ne upočasnjuje tako hitro, kot je centralna banka pričakovala lani.
Lani je centralna banka pričakovala, da se bo stopnja osnovne inflacije brez upoštevanja cen energije in hrane do konca letošnjega leta gibala okrog 2,4 odstotka letno, vendar pa je ostala višja. V tretjem četrtletju je bila povprečno 2,8-odstotna. Novembra je bila osnovna medletna inflacija, merjena z indeksom PCE, ki ga Fed najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, 3,3-odstotna.
Politika centralne banke pri umirjanju inflacije in ohranjanju gospodarske rasti je bila od sredine leta 2022, ko je bila letna inflacija 9,1-odstotna, uspešna. Fed je ob izbruhu inflacije zaradi motenj v dobavnih verigah po koncu pandemije koronavirusa višal ključno obrestno mero, ki je do julija lani splezala na 5,3 odstotka, kar je bilo največ v zadnjih štirih desetletjih.
Do letošnje jeseni je postalo jasno, da se inflacija umirja in bo sčasoma dosegla cilj politike Fed, ki je dva odstotka letno, zato je centralna banka septembra ključno obrestno mero znižala za 0,5 odstotka, potem pa novembra še za 0,25 odstotka.
Gospodarstvo trenutno spodbude ne potrebuje
V tretjem četrtletju je bila gospodarska rast na letni ravni solidnih 2,8 odstotka, brezposelnost ostaja nizka, zaposlovanje pa narašča. Gospodarskih razlogov za hitenje z nižanjem obresti ni, lahko pa bodo politični.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump si bo želel spodbujanja rasti z nižjimi obrestmi, veliko vprašanje pa ostajajo tudi posledice njegovih napovedanih gospodarskih ukrepov na čelu z grožnjo s povišanjem carin na uvoz, kar lahko spet pospeši inflacijo.
Po odločitvi Fomc bo imel Powell novinarsko konferenco, na kateri bo podrobneje razložil razmišljanje centralnih bankirjih o prihodnosti denarne politike v novih političnih časih.
