Sreda, 16. 4. 2025, 14.00
2 dneva, 12 ur
Trumpov guru, ki je prišel iz globin preteklosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,99
Donald Trump aprila 2017 govori pod velikim portretom Alexandra Hamiltona, prvega ameriškega finančnega ministra v letih 1789-1795. Na Hamiltona, ki se je rodil na karibskem otoku Nevis, se pogosto sklicujejo tisti Američani, ki zagovarjajo Trumpovo carinsko vojno.
Svet je zaradi vsesplošne carinske vojne, ki jo je sprožil ameriški predsednik ZDA Donald Trump, v veliki negotovosti. Kaj je v ozadju te Trumpove politike? Številni so prepričani, da njegova ekonomska ideologija protekcionizma in ideja ponovne industrializacije ZDA, ki v veliki meri poganjata Trumpove poteze, temeljita na idejah ameriškega državnika Alexandra Hamiltona. Ta je s pomočjo carin začel pred stoletji postavljati na noge ameriško industrijo.
Industrijska revolucija se je začela v drugi polovici 18. stoletja v Veliki Britaniji. Pod britansko krono so bile tudi severnoameriške kolonije. Te so se leta 1776 osamosvojile in ustanovile Združene države Amerike (ZDA).
Idejni oče ameriške industrializacije
Eden od t. i. ustanovnih očetov ZDA je bil tudi Alexander Hamilton (1755 oz. 1757-1804), prvi ameriški finančni minister v času prvega ameriškega predsednika Georgea Washingtona. Hamilton je zagovarjal industrializacijo ZDA, to industrializacijo pa je pred konkurenco zaščitil s carinami, ki so bile tudi vir prihodkov za državo.
Hamilton je med drugim vplival tudi na Henryja Charlesa Careyja, ekonomskega svetovalca Abrahama Lincolna. Carey je bil velik nasprotnik svobodne trgovine, ki jo je od 40. let 19. stoletja naprej širila Velika Britanija.
Lastniki plantaž proti carinam
Zagovorniki protekcionizma so bili zlasti na severu ZDA, v južnih zveznih državah, kjer so bile sužnjelastniške plantaže, pa so nasprotovali carinam, da bi lažje prodajali bombaž Veliki Britaniji in drugim evropskim državam. Ta različna stališča so bila poleg vprašanja suženjstva razlog za razkol med severom in jugom ZDA.
Nekdanji Trumpov glavni svetovalec v Beli hiši Steve Bannon je velik občudovalec Alexandra Hamiltona. Ima ga za začetnika t. i. ameriškega sistema, za katerega naj bi bila značilna protekcionistična ekonomska politika, ki ščiti ameriško industrijo. Bannonu med drugim oporeka ameriški profesor ekonomije Douglas A. Irwin, ki trdi, da za ameriški gospodarski uspeh v 19. stoletju niso bile zaslužne carine, ampak množično priseljevanje iz Evrope in hitra industrializacija.
Trump, nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon in drugi t. i. ekonomski nacionalisti so prepričani, da je protekcionizem Hamiltonovega sloga zaslužen za ameriški industrijski vzpon v 19. stoletju. ZDA so na koncu gospodarske prehitele veliko zagovornico svobodne trgovine Veliko Britanijo in postale glavna gospodarska velesila na svetu.
Množično priseljevanje in hitra industrializacija
Po drugi strani je ameriški profesor ekonomije Douglas A. Irwin prepričan, da za ameriški gospodarski uspeh v 19. stoletju niso bile zaslužne carine, ampak množično priseljevanje iz Evrope in hitra industrializacija. Kot trdi Irwin, je Hamilton kot minister za finance želel zmerne carine, ne protekcionističnih dajatev. V Hamiltonovem času so carine predstavljale skoraj ves zvezni prihodek.
Hamilton je želel ohraniti uvoz, da bi lahko financiral dolg zvezne vlade iz časa revolucionarne vojne in zagotovil posojilo mladi državi. Tudi 11. predsednik ZDA James K. Polk še zdaleč ni bil protekcionist, kot meni Bannon, ampak je leta 1846 dramatično znižal carine, poudarja Irwin v članku, objavljenem v Wall Street Journalu.
Hitra industrializacija in nizke carine
"Še pomembneje, Amerika v 19. stoletju ni doživela razcveta, ker je bila zaprto gospodarstvo. ZDA so se hitro industrializirale med letoma 1833 in 1860, ko so se carine zniževale," pojasnjuje Irwin.
Industrijski vzpon ZDA v 19. stoletju je povezan z množičnim priseljevanjem iz Evrope. Ti priseljenci so bili pomembna delovna sila v ameriških tovarnah.
Medtem ko so bile carine po državljanski vojni (ta se je končala leta 1865) visoke, so bile ZDA odprte za priliv tujega kapitala. Odprte so bile tudi za najboljšo industrijsko tehnologijo iz Velike Britanije in Nemčije ter za množično priseljevanje.
V ameriških tovarnah delajo priseljenci
V ameriških tekstilnih tovarnah in jeklarnah poznega 19. stoletja so večinoma delali delavci, rojeni v tujini. Kot v današnjem času številni domačini niso bili zainteresirani za opravljanje dolgočasnih in napornih del za nizke plače, še trdi Irwin.
