Sobota, 5. 4. 2025, 4.00
3 tedne, 1 dan
Gotovina, delnice, zlato ... Kaj lahko v času Trumpovih vojn storite s svojim denarjem?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,57
Še včeraj je bil ameriški kapitalizem brez konkurence v svetu, ameriški dolar simbol gospodarske stabilnosti, delnice ameriških multinacionalk varna pot za plemenitenje premoženja. Danes je zgodba zaradi trgovinske vojne, ki jo je vsemu svetu napovedal Donald Trump, popolnoma drugačna.
Borze tonejo vse globlje v rdeče številke, številne države napovedujejo protiukrepe proti carinam ZDA … Ne samo za velike, tudi za male vlagatelje je svet postal kaotičen in negotov, vrednost premoženja pa je vsak dan manjša.
Kaj je najpametneje storiti v takih razmerah? Prodati vse delnice in kupiti zlato? Ali pa obdržati evre na osebnem računu?
Odgovore smo poskušali poiskati pri posameznikih, katerih služba je, da vidijo čeri v razburkanem morju kapitalskih trgov. Tokrat smo vprašanja zastavili naslednjim strokovnjakom:
- Goran Djuratovič, direktorja sektorja finančnega svetovanja pri Generali Investments,
- Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja pri Vezovišek in partnerji,
- Matej Gosar, upravitelj premoženja pri NLB Skladih.
Ali bi morali mali vlagatelji v tem obdobju negotovosti razmisliti o umiku denarja z borze?
Goran Djuratovič
"Ena najpogostejših napak, ki jo vlagatelji naredijo, je, da se ob hitrih in nihajnih gibanjih na kapitalskih trgih odzovejo panično in čustveno, v večini brez zadostnih informacij o razlogih za padec trga, saj s tem zmanjšajo ali popolnoma izstopijo iz svojih dolgoročnih naložb. S tem povzročijo nepopravljivo škodo dolgoročnemu naložbenemu portfelju."
Mitja Vezovišek
"V času, ko trgi padajo, večina investitorjev najprej zamiži na eno, potem še na drugo oko, nato pa ukrepa. Vendar reakcija običajno ni prava, saj spreminjajo strategijo iz bolj tvegane v manj tvegano ali odprodajajo del portfelja in denar držijo na banki. Za dolgoročnega investitorja je to najslabša poteza.
Boljša je, da portfelj pustijo pri miru, najboljša pa, da izvedejo rebalans in prodajo tisto, kar je manj padlo, ter kupijo tisto, kar je padlo bolj, s čimer spet vzpostavimo izhodiščna razmerja uteži med naložbenimi razredi. Težava se pojavi, če nimamo izbrane naložbene strategije in ne vemo, kakšna so naša izhodiščna razmerja med naložbenimi razredi, ali pa smo investirali sredstva, ki jih potrebujemo naslednji mesec. To nikakor ni priporočljivo, ta sredstva bi iz borze morali umakniti že bistveno prej. Ko se zgodijo padci, je običajno že prepozno.
Če se ozremo nazaj na delniški trg ZDA (delnice v sklopu indeksa MSCI USA), hitro ugotovimo, da so korekcije delniških tečajev (več kot desetodstotni padec) precej pogoste. Pojavijo se v kar osmih od desetih let, torej na vsako leto in v vsakem četrtletju. In trenutno smo v korekciji. Večji padci, ki sprožijo medvedji trg (več kot 20-odstotni padec), pa se pojavijo enkrat na vsake štiri leta. A kljub temu se tečaji vedno znova vrnejo – vprašanje je le, kdaj.
V najslabšem primeru smo na delniških trgih ZDA videli kar 57,85-odstotni padec vrednosti, trg pa je potreboval celih 151 mesecev, da si je opomogel. To je več kot 12 let! Zato pa ne investiramo samo v delnice, niti ne samo v en indeks, tudi če gre za delnice najrazvitejšega gospodarstva na svetu – ZDA. Pomembno je imeti ustrezno razpršen portfelj, saj so investitorji, ki imajo 12 let časa in potrpljenja, zelo redki."
"Tako za male kot tudi za večje vlagatelje v delnice velja, da so rezultati investiranja najboljši, kadar imajo dolgoročno perspektivo in vlagajo sredstva, ki jih v kratkem času ne bodo potrebovali.
Ključen dejavnik uspešnega vlaganja je tudi ustrezna razpršenost portfelja."
Ali je v časih geopolitične in trgovinske nestabilnosti pametno imeti več denarja v gotovini ali je zaradi inflacije to preveč tvegano?
Goran Djuratovič
"Gotovina, ki ni v funkciji investicije in je izpostavljena inflaciji, samodejno izgublja vrednost. Na strani je v gotovini pametno imeti likvidnostno rezervo za od šest do devet mesecev, preostala sredstva pa je smotrno naložiti ali v delniške sklade ali – zaradi večje negotovosti – v obvezniške ali denarne sklade.
Na trgu zdaj obstajajo tudi denarni skladi, ki ponujajo likviden in veliko bolj donosen način ohranjana denarnih sredstev, kot je gotovina na bančnem računu ali doma v predalu, ter deloma ali v celoti ohranjajo vrednost denarnih sredstev v primerjavi z inflacijo."
Mitja Vezovišek
"Odgovor je ne, ne več, kot ga potrebujemo za varnostno rezervo in financiranje kratkoročnih ciljev (npr. nakup novega avtomobila čez eno leto ali naslednji daljši dopust).
Ampak teh sredstev ne smemo investirati nikoli, ne samo v nestabilnih časih."
"V gotovini je smiselno imeti le toliko sredstev, kot jih potrebujemo za kratkoročne potrebe – torej za obdobje, krajše od priporočene dobe vlaganja za posamezni naložbeni razred. Izguba zaradi inflacije pri držanju sredstev v gotovini ni tveganje v klasičnem pomenu besede, temveč gotov dogodek, ki se mu je smiselno izogniti.
Poleg izgube kupne moči zaradi inflacije je treba upoštevati tudi izgubljeni potencialni donos."
Kateri tipi naložb se običajno varnejši med trgovinskimi konflikti?
Goran Djuratovič
"V popolnosti neke zagotovljene obrambe ni, saj nihajnost na trgih zadene vse naložbene razrede.
Običajno so na bolj volatilna dogajanja na kapitalskih trgih manj občutljive aciklične delniške panoge (farmacija, široka potrošnja …) ali manj tvegane naložbe, kot so državne obveznice in denarni skladi."
Mitja Vezovišek
"V času padanja delnic običajno rastejo obveznice, pogosto tudi plemenite kovine, še posebej zlato.
Tudi nepremičninske družbe in zasebna posojila na mikroravni za zdaj ne kažejo znakov panike, vsi drugi naložbeni razredi, od delnic do kriptovalut, pa so izgubili del vrednosti."
"V obdobjih negotovosti so cene delnic ter tudi nekaterih drugih naložbenih razredov pogosto nižje. Prodaja delnic v takšnih razmerah je smiselna le v primeru nujne potrebe po likvidnih sredstvih.
Če pa upoštevamo osnovni načeli dolgoročnega investiranja in ustrezne razpršenosti naložb, prodaja delnic ob nizkih tečajih ni smiselna in običajno vodi do slabših dolgoročnih rezultatov. V tem smislu gre za eno najpogostejših napak malih vlagateljev."
Katere so najpogostejše napake, ki jih ljudje delajo s svojim denarjem v času gospodarske negotovosti – in kako se jim lahko izognejo?
Goran Djuratovič
"Najpogostejša napaka vlagateljev je, da tovrstnih nihajev na kapitalskih trgih ne izkoristijo za nakupne priložnosti. Prevečkrat se ob povečanih nihajih pojavijo apokaliptični scenariji, a se na koncu vedno izkaže, da je šlo za normalen odziv svetovnih kapitalskih trgov na neko spremembo, ki je že po kratkem času precej nepomembna in jo trgi pozabijo. Panični odziv je druga najpogostejša napaka, saj vlagatelji razdirajo svoje dolgoročne naložbene portfelje, prevečkrat poslušajo nepotrjene in neverodostojne nasvete pogostoma precej hipno tržno usmerjenih ponudnikov (razne kriptosheme, sumljive naložbene priložnosti iz tujine ...), ki obljubljajo med in mleko ter popolno zaščito, kar se na koncu praviloma izkaže za napačno odločitev.
Najboljši nasvet je, da se vlagatelji držijo svojega dolgoročnega naložbenega načrta, stopijo v stik s svojim finančnim svetovalcem ali se glede trenutnih dogajanj posvetujejo pri uradnih, certificiranih ponudnikih. Tisti pogumnejši pa lahko tovrstne trenutke uporabijo kot priložnost."
Mitja Vezovišek
"Napak je veliko, če izpostavimo najpomembnejše tri, pa lahko rečemo:
1) Nimajo izdelanega načrta, niti ne izbrane naložbene strategije, zato ne vedo, kakšna so izhodiščna razmerja med naložbenimi razredi, npr. delnicami in obveznicami. To pomeni, da jih vodijo čustva namesto razum.
2) Ne spremljajo celotnega portfelja, temveč posamezne naložbe. To pomeni, da ne izvajajo rebalansov. Ko se namreč pojavi negotovost, prodajajo tisto, kar je padlo (npr. delnice), namesto da bi prodali tisto, kar je zraslo (npr. obveznice), in s temi sredstvi dokupili tisto, kar je padlo (npr. delnice), tudi če nimajo svežih sredstev.
3) Ne investirajo takrat, ko so naložbe poceni, temveč takrat, ko so drage. V času negotovosti je čas za kupovanje (npr. delnic), kar pomeni, da če imamo na voljo sveža sredstva, jih je najbolje investirati prav v času, ko trgi padajo."
"V obdobjih negotovosti so cene delnic ter tudi nekaterih drugih naložbenih razredov pogosto nižje. Prodaja delnic v takšnih razmerah je smiselna le v primeru nujne potrebe po likvidnih sredstvih.
Če pa upoštevamo osnovni načeli dolgoročnega investiranja in ustrezne razpršenosti naložb, prodaja delnic ob nizkih tečajih ni smiselna in običajno vodi do slabših dolgoročnih rezultatov. V tem smislu gre za eno najpogostejših napak malih vlagateljev."
Katere praktične korake bi morali ljudje sprejeti že danes, da bi okrepili odpornost svojih financ, če se trgovinska vojna še zaostri?
Goran Djuratovič
"Če pogledamo samo 50 let nazaj, vidimo, da so politično-ekonomske spremembe stalnica kapitalskih trgov. Tudi trenutno aktualne napovedane carine predsednika ZDA niso nič novega. Trg se ob vsaki taki novici odzove in se tudi v dokaj kratkem času spet prilagodi. Najboljši predlog vlagateljem je, da preverijo svoj časovni horizont naložbenih sredstev in naložbeni cilj, se disciplinirano držijo zastavljene strategije ter poskrbijo, da so njihove naložbe izpostavljene razpršeno in na likvidnem globalnem trgu, saj nas prejšnje tovrstne situacije opomnijo, da po vsakem dežju posije sonce."
Mitja Vezovišek
"Gradnja naše finančne slike je podobna gradnji hiše. Tako kot pri hiši, kjer je bistveno, da imamo dober načrt, preden sploh začnemo graditi, tudi pri financah potrebujemo dobro pripravljen in premišljen osebni finančni načrt.
Prvi korak pri gradnji hiše so trdni temelji, pri financah pa so temeljne urejene osebne finance, kot so obvladovanje dolgov in varnostne rezerve znotraj likvidnostne vreče. Sledi postavitev osnovne konstrukcije, denarnih tokov, ki simbolizirajo našo finančno disciplino pri varčevanju in premišljeni porabi denarja. Vsaka konstrukcija potrebuje tudi zaščito, zato se moramo zaščititi za primer nesreče, bolezni ali najhujšega, in to naredimo s sklenitvijo zavarovanja. Obenem mora biti konstrukcija močna in prilagojena našim specifičnim okoliščinam, potrebam in življenjskemu slogu. Ko so temelji in konstrukcija postavljeni, lahko začnemo razmišljati o strehi – simbolu investiranja.
Če upoštevamo ta proces, potem tudi razumemo, da je investiranje tek na dolge proge in da bodo vmes tudi padci, ki se vedno znova pojavijo, le razlog zanje oz. sprožilec je vedno znova drugačen. Tokrat je to trgovinska vojna."
"Najpomembnejši praktični korak vsakega običajnega vlagatelja je, da se drži svojega dolgoročnega načrta, še posebej v razmerah, ko se informacije o trgovinskih konfliktih spreminjajo iz dneva v dan in so težko predvidljive."
