Ana Rupar

Torek,
28. 3. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,68

4

Natisni članek

Natisni članek

startup startup podjetje zdravstvo investicije

Torek, 28. 3. 2017, 4.00

7 let, 1 mesec

Blaž Triglav, startup podjetnik v Sloveniji, ki posluje še v petih državah

Kako tujega investitorja prepričati, da ti da pol milijona evrov

Ana Rupar

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 5,68

4

Blaž Triglav | Foto Osebni arhiv

Foto: Osebni arhiv

"Tujina je marsikatero našo težavo že rešila. Ne potrebujemo inovativnosti, samo pogledati moramo čez mejo, katere dobre prakse omogočajo kakovosten ekosistem mladih podjetij, in to skopirati," pravi soustanovitelj startup podjetja, ki ima sedež v Sloveniji, a posluje še v petih drugih državah.

Blaž Triglav je soustanovitelj startup podjetja Modra Jagoda, ki je razvilo mobilno aplikacijo za zdravnike. Register zdravil Mediately prek mobilne aplikacije ter spletne strani zdravnikom in drugim zaposlenim v zdravstvu ponuja zbirko več tisoč zdravil, podatke zavarovalnic, ali je določeno zdravilo na plačilnem seznamu, in podatke o zamenljivosti zdravil. Poleg Slovenije, kjer ima sedež podjetja, je ekipa prisotna še v petih državah, aplikacija pa ima registriranih 23 tisoč zdravnikov in skupno 45 tisoč zaposlenih v zdravstvu.

Potencial aplikacije Mediately, ki so jo zagnali septembra 2012, je prepoznal bolgarski sklad semenskega kapitala LAUNCHub. Od tega so sprva pridobili 240 tisoč evrov zagonske investicije, pred približno mesecem dni pa je sklad v aplikacijo za zdravnike vložil še pol milijona evrov, s čimer se bodo po besedah Blaža Triglava širili še na druge trge.

Ekipi, ki stoji za registrom zdravil, je bolgarski akceleratorski sklad LAUNCHub pred kratkim uspelo prepričati o dodatni 500 tisoč evrov vredni investiciji.  | Foto: Osebni arhiv Ekipi, ki stoji za registrom zdravil, je bolgarski akceleratorski sklad LAUNCHub pred kratkim uspelo prepričati o dodatni 500 tisoč evrov vredni investiciji. Foto: Osebni arhiv

Imate dobre izkušnje s pridobivanjem investitorjev v vaš projekt. Kakšen je vaš koncept, da vam uspe prepričati vlagatelje?

Najboljši recept je poenostavitev zgodbe o startupu do te mere, da je jasna tudi nekomu, ki je v petem razredu osnovne šole. To te kot podjetnika prisili, da izločiš vse nepotrebne razlage in se osredotočiš na bistvo. Na to, kaj je cilj tega startupa, kdo so uporabniki, kdo so kupci, koliko služimo, kako hitro rastemo, na katerih trgih smo prisotni, kakšen je potencial. Z razvojem startupa potem vsaka izmed teh kategorij postaja bolj jasna, podkrepljena z več številkami.

Na neki točki postane zgodba dovolj prepričljiva, da vanjo začne verjeti tudi kakšen investitor. Ko se zgodi to, postane najpomembnejši del recepta grajenje odnosa z investitorji. Če so ti zvezde naklonjene, sta rezultat podpisana investicija, ki pomaga doseči cilje podjetja, in kakovosten investitor v podjetju, ki je vedno pripravljen pomagati.

Vaš investitor je sklad iz tujine. V enem izmed intervjujev ste dejali, da ima Slovenija "nadpovprečno število zelo kakovostnih startup podjetij, od katerih zelo redka dobijo investicijo v Sloveniji". Zakaj se to dogaja in kaj po vašem mnenju to pomeni za slovensko gospodarstvo?

Slovenskih investitorjev je malo, hkrati pa so zneski investicij nizki. Tuji investitorji imajo zato prosto pot za investiranje v naša podjetja. Položaj se je sicer izboljšal za startupe v povojih z iniciativami podjetniškega sklada, so pa to investicije med 50 tisoč in 200 tisoč evri, ki so dobra popotnica, a za resen nastop v tujini so hitro potrebni višji zneski.

Je pa to povsem naravno stanje glede na to, da Slovenija še nima bogate zgodovine startupov. Tudi pri nas bi bilo investicij bistveno več, če bi Slovenija vsako leto imela kakšen Outfit7, ki bi poskrbel za 200 novih milijonarjev med Slovenci. Ti bi potem iskali priložnost za investiranje svojih prihrankov.

Verjamem, da se bo z vsako dobro zgodbo položaj pri nas izboljšal, je pa res, da je treba popolnoma poenostaviti zakonodajo, da bo za nekoga smiselno ta denar vložiti v Sloveniji. Do takrat bo slovensko gospodarstvo od vseh teh tujih investicij imelo le nekaj več zaposlenih v statistiki, večina koristi pa se bo stekala v druge države.

"Ne potrebujemo inovativnosti, samo čez mejo je treba pogledati." | Foto: Osebni arhiv "Ne potrebujemo inovativnosti, samo čez mejo je treba pogledati." Foto: Osebni arhiv

Omenjate potrebo po spremembah. Na kaj bi vi kot ustanovitelj startup podjetja še posebej opozorili?

Tujina je marsikatero našo težavo že rešila. Mlada podjetja so manj obremenjena z administracijo, odprtje podjetja je stvar petih minut in stotih evrov, investicijsko okolje je urejeno, investitorji vedo, kaj jih čaka, in zato hitreje vložijo denar. Ne potrebujemo inovativnosti, samo pogledati moramo čez mejo, katere dobre prakse omogočajo kakovosten ekosistem mladih podjetij, in to skopirati.

Želim si, da bi videl, kako se prazni poslovni prostori polnijo s startupi, ne samo s trgovinami. V Sofiji v Bolgariji je pred kratkim startup podjetje, ki danes zaposluje že več kot 500 ljudi, začelo gradnjo na ogromnem kompleksu, gradbišče je primerljive velikosti z gradbiščem Ikee v Sloveniji. Ko bom kaj takega videl v Sloveniji, bom prepričan, da je poslovno okolje res postalo zdravo.

Slovensko gospodarstvo ubijajo visoki davki, pa tudi nehvaležno podporno okolje za podjetnike, zaradi česar številni (startup) podjetniki svoja podjetja selijo v tujino. Vi ostajate v Sloveniji, kako se spopadate s temi izzivi?

Zavedam se, kakšne koristi ti davki prinašajo, tako v zdravstvu kot v šolstvu in še kje. Seveda bi si želel, da bi bili nižji, ampak to je del okolja, v katerem smo. Mi smo imeli ogromno sreče z investicijo, ki nas je potegnila skozi ta začetek, kjer se vsaka taka obremenitev res močno pozna.

Sem pa absolutno mnenja, da startupi in mlada podjetja nasploh na samem začetku potrebujejo lažje okolje, tako z davčnega kot administrativnega vidika. Kot država bi na to gledal dolgoročno. Če mlado podjetje ne preživi, ker mu zaradi visoke davčne in administrativne obremenitve ne uspe doseči točke donosnosti, so lahko davki tudi 100-odstotni – 100 odstotkov od nič je še vedno nič. Podjetje, ki v ugodnem okolju zraste v uspešno zgodbo, pa bo v davčno blagajno na dolgi rok prineslo tisočkrat več kot vsi propadli startupi skupaj.

"Podjetje, ki v ugodnem okolju zraste v uspešno zgodbo, bo v davčno blagajno na dolgi rok prineslo tisočkrat več kot vsi propadli startupi skupaj." | Foto: Osebni arhiv "Podjetje, ki v ugodnem okolju zraste v uspešno zgodbo, bo v davčno blagajno na dolgi rok prineslo tisočkrat več kot vsi propadli startupi skupaj." Foto: Osebni arhiv

Sedež podjetja Modra Jagoda je v Sloveniji, a poslujete tudi na drugih trgih – na Hrvaškem, Češkem, Slovaškem ter v Srbiji in Bolgariji. Imate tam drugačne izkušnje?

V tujini poslujemo prek slovenskega podjetja. Neposrednega stika s temi državami nimamo, da bi lahko presodil, ali so bistveno drugačne od Slovenije.

Pa vendar imate izkušnje s poslovanjem na tujih trgih. Kaj bi omenili kot prednost Slovenije in kaj kot pomanjkljivost v primerjavi z državami, kjer poslujete?

Glavna prednost je v majhnosti trga, čeprav se sliši kot pomanjkljivost. V zgodnji fazi nam je to omogočalo razvoj produkta in podjetja na trgu, ki je obvladljiv, kjer se da hitro preizkusiti nove prijeme in s tem hitro preveriti nekatere domneve. Hkrati nas je to prisililo, da smo zelo hitro začeli načrtovati širitev v tujino, saj je bilo jasno, da bo samo Slovenija premajhna.

Pomanjkljivosti so zagotovo na administrativni strani, še posebej na začetku. Ko se hočeš kot podjetnik posvetiti razvoju svojega startupa, te že prvi dan po registraciji podjetja kliče pet ponudnikov, ki ti razlagajo, koliko zakonov kršiš, če takoj ne urediš dokumentov za požarno varnost, usposobljenost za prvo pomoč, analize tveganja za zdravje na delovnem mestu in tako dalje. Za njih je to posel, za nas podjetnike pa samo ena zmeda administracije, za katero včasih ni čisto jasno, čemu je namenjena, ko je "podjetje" dve mizi z računalnikoma in brez prihodkov.