Sreda, 30. 11. 2022, 12.46
9 mesecev, 2 tedna
Ukrepi za blažitev energetske draginje
"Kaže se trend, da smo ukrotili energetsko krizo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,01
27
"Z uredbo smo pokrili 99 odstotkov in zamejili najvišjo dovoljeno ceno, pod tem računamo na tržni boj, ki bi znižal ceno," je dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Na ministrstvu za infrastrukturo so predstavili ukrepe, s katerimi verjamejo, da bodo tudi podjetjem pomagali z ublažitvijo rušilnih učinkov podivjanih cen (za zdaj samo še električne) energije.
Včeraj sprejeta uredba o dovoljeni največji ceni električne energije, dva zakona, ki bosta na dnevnem redu vlade v naslednjih dneh, in sporazum o energetskem sodelovanju s Hrvaško, ki bo predvidoma podpisan v ponedeljek (in ne v petek, kot je bilo sprva napovedano), bodo po mnenju ministra za infrastrukturo Bojana Kumra pomagali slovenskemu gospodarstvu, da podjetja vendarle pridejo do električne energije po konkurenčnih cenah.
Kumer obenem izpostavlja, da je že pred temi ukrepi 110 tisoč majhnih slovenskih podjetij dobilo dostop do ugodnejših reguliranih cen električne energije, še prej pa tudi gospodinjstva.
Video: o ukrepih za blažitev visokih cen električne energije, ki jih plačujejo slovenska podjetja
Pomoč, ki spodbuja proaktivnost in varčnost
Zakon, ki je v pripravi in ga bo vlada sprejemala jutri, določa mehanizem za odmerjanje pomoči podjetjem ob visokih stroških energije. Minister poudarja, da mehanizem, ki sicer izhaja iz evropskih opredelitev, spodbuja racionalnejšo rabo energije, a tudi aktivno iskanje ugodnejših ponudb na trgu električne energije.
Omenjeni zakon naj bi državni zbor sprejemal decembra.
Tri kategorije upravičencev
Znesek pomoči podjetjem se izračuna po formuli, ki kot izhodiščno ceno, nad katero se pomoč odmerja, določa referenčno ceno iz leta 2021, povečano za 50 odstotkov. Pomoč se nato ugotavlja za 70 odstotkov odjema, ker evropske smernice želijo tako dodatno spodbujati varčevanje z elektriko in predvsem s plinom in so teh 70 odstotkov določile kot največji obseg.
Od tako določenega zneska je pomoč predvidena v polovičnem znesku, a v nekaterih primerih tudi več. Podjetja, katerih stroški električne energije presegajo tri odstotke prihodkov, lahko računajo na 65 odstotkov izračunane osnove, posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja skladno z evropsko zakonodajo, to so med drugim kemična industrija in proizvodnja aluminija, pa na 80 odstotkov.
Video: kdo lahko prejme pomoč skladno z nastajajočim zakonom?
K nižji ceni lahko odjemalci prispevajo tudi sami
Odjemi, ki presegajo 70 odstotkov celotnega, pa niso deležni pomoči in zanje veljajo cene po ponudbah dobavitelja, kar pomeni, da potem višajo povprečno ceno energije. Na ministrstvu so prepričani, da bodo z nižanjem porabe in doseganjem boljših zakupov odjemalci te vrednosti lahko uspešno nižali tudi sami.
Po ocenah ministra za infrastrukturo smo v Sloveniji z električno energijo približno 70 odstotkov samooskrbni, ta delež pa bi lahko povišali tudi z usmerjanjem v nove vire obnovljive energije, kar bo ravno tako predmet enega od dveh zakonov.
Video: zakaj pomoč samo za 70 odstotkov odjema?
Končno ceno bi lahko znižal tudi tržni boj
Poleg zakona, ki ga pričakujemo v kratkem in bo ovrednotil zneske pomoči, pa včeraj sprejeta uredba, ki izhaja iz najbolj likvidne evropske energetske borze – nemške EEX –, omejuje najvišjo dopustno ceno električne energije.
"Z uredbo bomo pokrili 99 odstotkov in zamejili najvišjo dovoljeno ceno, pod tem računamo na tržni boj, ki bi znižal ceno," je pojasnil minister Kumer.
Zgornja rumena črta predstavlja z uredbo določeno najvišjo trenutno ceno, preostali deli grafa pa metodo določanja osnove za pomoč podjetjem pri obvladovanju stroškov električne energije.
Po izhodiščnih vrednostih, ki so veljale za 28. november, trg električne energije je namreč zelo dinamičen in se razmere hitro spreminjajo, bi tako cena megawatta v visoki tarifi znašala 438,43 evra, v nizki pa 278,01 evra.
Z vsemi ukrepi pa bi za 70 odstotkov odjema lahko dosegli povprečno ceno megawatta (z upoštevanjem deležev glede razmerja porabe v visoki in nizki tarifi) za podjetja pod 150 evrov.
Video: koliko pričakujete, da bodo podjetja plačevala za megawatt elektrike?
Večni izziv: zmanjšati porabo v obdobjih, ko je ta največja
Ravno obremenitve v vrhnjih (koničnih) obdobjih so ena izmed največjih težav zanesljive elektroenergetske oskrbe, zato bi podjetja morala razmišljati o prerazporeditvi svoje porabe, je namignil infrastrukturni minister.
To bo spodbujal tudi predlagani zakon, in sicer z razpisi, prav tako bo ta zakon med drugim poenostavil pomoč za nove naložbe v obnovljive vire energije in uvedel dodatne ukrepe za blaženje dviga cen, kot so subvencije za lesene pelete in možnost regulacije cene toplote iz daljinskega ogrevanja.
Konec avgusta so cene na borzah električne energije dosegle (neverjeten) vrhunec, zdaj se, z izjemo dnevnih nihanj, umirjajo.
Plin ni tako kritičen kot elektrika
Zavedajo se tudi rastočih cen plina, a so cene tam bolj znosne in je zato obseg te težave veliko manjši kot pri elektriki, menijo na infrastrukturnem ministrstvu.
Višek energetske draginje je bil dosežen konec avgusta, zdaj pa postajajo razmere ob upoštevanju dnevnih nihanj vendarle boljše. Pomoč je namenjena tistim, ki so najbolj prizadeti, tistim, ki so dobro obvladali tveganja in nimajo velikih povišanj cen, pomoč ni namenjena, so še pojasnili na infrastrukturnem ministrstvu.
Video: ali bo država pomagala tudi pri stroških plina?
Pomoč bo, skladno z zakonom, sprotna
Odjemalci naj še naprej iščejo najboljše ponudbe, svetujejo na ministrstvu in dodajajo, da slovenski ponudniki električne energije ponujajo do triletne ponudbe.
Vloge za pomoč bodo podjetja oddajala na agencijo SPIRIT, izplačilo podpor pa bo sprotno, kot predvideva omenjeni zakonom, ki je v pripravi na gospodarskem ministrstvu.
Video: kako komentirate, da so tudi po priporočilu premierja Goloba slovenskim podjetjem izpred dveh tednov, da je napočil pravi trenutek za nakup električne energije, cene poletele v nebo?
Tistim z dolgoletnimi pogodbami iz leta 2021 se smeji
Na ministrstvu za infrastrukturo ocenjujejo, da so slovenska podjetja do zdaj zakupila od 30 do 40 odstotkov svojih potreb za električno energijo v naslednjem letu.
Med njimi so sicer tudi takšna, ki niso zakupila ničesar, tisti, ki so predlani naredili dolgoročne zakupe – med njimi so tudi takšni, ki so pomembne količine zakupili že za leto 2024 –, so pa, vsaj za naslednje leto, nesporni zmagovalci.
27