Koga bo poletna moča bolj prizadela: kmeta ali potrošnika?

Metem ko je kmetom lani nagajala suša, se letošnje poletje spopadajo z nadpovprečnim številom deževnih dni. Velika količina vlage in malo sonca sta prizadela predvsem poljedelstvo, sadjarstvo in zelenjadarstvo.

Oteženo že spravilo pridelkov Kmetom preglavice povzroča že samo spravilo pridelkov. Nemogoče je skoraj najti termin za košnjo in sušenje trave, težava je bila tudi žetev, predvsem zadnjih žit, to je tritikale in rži, ki sta zaradi pozne žetve precej izgubili na kakovosti, pojasnjuje agrometeorologinja Andreja Sušnik.

Če jeseni ne bo več sonca, bo podobno tudi s spravilom koruze, opozarja Stanko Kapun, vodja kmetijske svetovalne službe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Pri koruzi je sicer vprašanje tudi, ali bo ob pomanjkanju sonca sploh dobro dozorela.

Težava bo tudi s krompirjem, ki bi ga po Kapunovih besedah morali čim prej izkopati, sicer bo zaradi preveliko vlage kmalu začel gniti.

Gnile buče, paradižnik in krompir Krompir, buče, paradižnik in druge poljščine so namreč zaradi preveč vlage prizadele vlagoljubne bolezni. Če so želeli ohraniti vsaj del pridelka, so bili kmetje zaradi plesni in gnilobe primorani občutno več škropiti pridelke kot sicer, navaja Sušnikova.

Sadju je medtem škodovalo premalo sonca. "Količinsko bo pridelek kolikor toliko še dober, težava je predvsem kakovost," razlaga agrometeorologinja. Grozdja, ki ga na Primorskem že obirajo, bo dovolj, a bo bolj vodnato in manj sladko. Pri drugem sadju, predvsem jabolkih, pa je razlika opazna že navzven, saj so precej manj obarvana. Tudi jabolk je količinsko dovolj, a so bolj drobna.

Slaba sezona za proizvajalca, ne pa tudi za potrošnika Poletna moča bo vplivala tudi na ekonomski položaj v kmetijstvu. "Pridelovalci bodo nedvomno utrpeli izpad dohodkov, da bi lahko končali, če bo to vplivalo tudi na potrošnika, pa ne moremo reči," napoveduje agrarni ekonomist Aleš Kuhar.

Kot pravi, je težko napovedati, kako se bodo gibale cene, a najverjetneje ne bodo bistveno višje. Slovenska prehrambna industrija je namreč preveč odvisna od uvoza tujih pridelkov in izdelkov, zato je pričakovati, da bodo cene tujih izdelkov domače prisilile k nižjim cenam.

Cene bodo tako po napovedih Kuharja mogoče višje le pri proizvajalcih na domu, na trgovskih policah pa najverjetneje ne. "Za potrošnika je to pozitivna napoved, za proizvajalca oziroma kmetijsko ekonomijo pa seveda ne," je še dejal.

Enkrat suša, drugič moča. Kako naj se kmetje pripravijo? Letošnje vremenske razmere po navedbah Sušnikove niso nikakršen ekstrem. "Malo nas je zapustil spomin, ker smo imeli zadnjih deset let niz vročih poletij. Sicer trend toplejših poletij še obstaja," pojasnjuje Sušnikova.

Kot pravi, samih padavin ni bila nadpovprečna količina, nadpovprečno je bilo zgolj število deževnih dni. Podobno letošnjemu poletju je bilo poletje leta 2009, le da so bile padavine bolj zgoščene po terminih, medtem ko se letos vlečejo vse poletje.

Drži pa, da je vse več nihanj in je tako eno leto suša, drugo več padavin, ta variabilnost pa bo vse bolj oteževala prilagodljivost. Ta od kmetov oziroma pridelovalcev poljščin, sadja in zelenjave zahteva veliko elastičnost, ko se je treba nenehno prilagajati, poudarja agrometeorologinja.

"Pomembna je fleksibilnost, največje tveganje pa so vsekakor monokulture. Zato je razpršeno kmetovanje še vedno najbolj zanesljivo," kmetom svetuje Sušnikova.